Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja je razdeljena na naslednja goriva: trdna (lignit in rjavi premog), tekoča (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta (zemeljski plin), jedrska, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna, sončna in geotermalna) ter ostala goriva.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO₂, NO_x, NH₃; primarni: PM₁₀). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vpliva tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov. Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. To vpliva na rast proizvodnje električne energije, izpusti pa so zaradi zamenjave goriv, izboljševanja učinkovitosti proizvodnje in povečane uporabe tehnologij za odstranjevanja škodljivih snovi v dimnih plinih nižji.

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2011 znašala 16.056 GWh. Največ električne energije je bilo proizvedeno iz jedrske energije (39 %), sledila je proizvodnja iz trdnih goriv s 33 %, proizvodnja iz obnovljivih virov energije pa je prispevala 24 %. Glede na leto 1992 je bila celotna proizvodnja višja za 33 %, glede na leto 2000 pa za 18 %. Glede na predhodno leto se je proizvodnja zmanjšala za 2,3 %.

Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja v Sloveniji znašala 12.949 GWh (Proizvodnja električne energije ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je zanimiva, ker je lastnica polovice jedrske elektrarne Republika Hrvaška in se ta energija ne prodaja na slovenskem trgu z električno energijo). V nadaljevanju je zaradi tega analizirana samo proizvodnja električne energije, ki je razpoložljiva v Sloveniji.

Povprečna letna rast proizvodnje električne energije ob upoštevanju polovične proizvodnje električne energije iz JE je v obdobju 2000-2011 znašala 1,3 %, kar je manj od povprečne letne rasti bruto rabe električne energije, ki je znašala 1,7 %. Do leta 2007, pred zmanjšanjem rabe električne energije zaradi gospodarske krize, je bila razlika znatno večja, saj je bila povprečna letna rast proizvodnje 1,2 % rast rabe pa 3,2 % (glej kazalec EN12 Raba električne energije). Bruto raba električne energije je bila leta 2011 s 14.794 GWh višja od proizvodnje ob upoštevanju polovice jedrske elektrarne za 14 %, leto prej pa za 5 %.

Največ električne energije, ki je razpoložljiva v Sloveniji, je bilo leta 2011 proizvedeno iz premoga (41 %). Sledila je proizvodnja iz obnovljivih virov energije s 30 %, na tretjem mestu pa je bila proizvodnja iz jedrske energije s 24 %. Preostanek električne energije je bil proizveden iz zemeljskega plina (4 %) ter v črpalnih hidroelektrarnah (1 %). Delež proizvodnje iz premoga se počasi zmanjšuje.

V proizvodnji električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so posledica podnebnih razmer (vodnatosti rek – proizvodnja hidroelektrarn, temperature rek – hlajenje jedrske elektrarne) ter remontov jedrske elektrarne.

Proizvodnja električne energije iz OVE je v bruto domači rabi leta 2011 predstavljala 26,2 %, kar pomeni, da Slovenija ne dosega zastavljenega cilja za leto 2010 v višini 33,6 %. Glede na leto prej se je delež znižal za slabih 7 odstotnih točk, kar je posledica slabše hidrologije (glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije).

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2011 znašala 5.308 GWh. Do leta 1996 se, po zmanjšanju leta 1993, praktično ni spreminjala, sledil je porast zaradi rasti potreb po električni energiji v času konjunkture, ki je sledila recesiji gospodarstva v začetku devetdesetih. V letu 1999 je proizvodnja upadla zaradi prekinitve dobave električne energije iz jedrske elektrarne Krško Republiki Hrvaški in s tem povečane ponudbe v Sloveniji. Sledila je postopna rast do leta 2002. Na rast proizvodnje električne energije po letu 1999 je vplivala občutna rast rabe električne energije, k čemur je v veliki meri prispeval tudi zagon dodatne elektrolize pri proizvodnji primarnega aluminija leta 2002. V letih 2006 in 2007 je bila dosežena maksimalna proizvodnja iz premoga. Leta 2008 se je proizvodnja zmanjšala tudi zaradi opustitve proizvodnje v bloku 2 termoelektrarne Šoštanj. Leta 2010 mu je sledil še blok 1.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2011 proizvedeno 6.215 GWh električne energije. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja večja za 57 % kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in uvedbo 18-mesečnega gorivnega ciklusa ter izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.). Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, kar se je pokazalo leta 2003, ko je proizvodnja glede na leto 2002 upadla zaradi nizkega vodostaja in zmanjšane hladilne sposobnosti.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja s 506 GWh minimalen delež v skupni proizvodnji. Tekoča goriva se v zadnjih letih uporabljajo samo za zagone naprav. V preteklosti je bil opazen trend zniževanja proizvodnje električne energije iz tekočih goriv na račun povečevanja proizvodnje iz zemeljskega plina. To je v največji meri posledica zamenjave goriv samoproizvajalcev in elektrarn, ki služijo kot rezervne zmogljivosti. Porast proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina v letu 2007 in 2009 je posledica novih turbin v termoelektrarni Šoštanj (2008 in 2009)(TEŠ, 2012) ter večje proizvodnje v enotah soproizvodnje električne energije in toplote.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije. Daleč največ je proizvedejo hidroelektrarne, proizvodnja katerih močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek. Po letu 2002 so bile zgrajene tri nove hidroelektrarne, Boštanj in Blanca na Savi ter črpalna elektrarna Avče na Soči (skupna inštalirana moč HE se je zaradi prvih dveh povečala za 8 %, zaradi zadnje pa za 19 %). V kazalcu se proizvodnja električne energije v črpalni elektrarni upošteva pod postavko ostalo. Poleg tega se je povečalo tudi število malih hidroelektrarn, k višji proizvodnji pa so pripomogle tudi obnove obstoječih hidroelektrarn. Močno se je povečala proizvodnja tudi iz drugih virov, lesa, bioplina (vključuje tudi odlagališčni plin in plin iz čistilnih naprav) ter sonca (glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije).

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije ob upoštevanju polovične proizvodnje JE v bruto porabi električne energije je leta 2011 znašal 80 %, leta 2010 pa 87 %. Pod ciljno vrednost 75 % iz ReNEP se je v obdobju 2005-2010 znižal samo leta 2007.

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih, in sicer povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Projekt plinsko-parne enote na lokaciji TE-TOL naj bi bil po načrtih družbe končan do leta 2015, plinski projekt na lokaciji TET pa je trenutno še negotov. Leta 2011 je bil pripravljen nov Nacionalni energetski program. V njem je poleg povečanja deleža zemeljskega plina predvideno tudi povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO₂ preko nakupa dodatnih pravic na trgu spodbuja znižanje izpustov CO₂ in s tem rabo nizkoogljičnih goriv (zemeljski plin, OVE, jedrska energija). Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov SO₂, NO_x ter prašnih delcev od proizvajalcev električne energije zahteva izvedbo ukrepov zmanjšanja izpustov onesnaževal zraka (razžveplanje, primarni ukrepi znižanja izpustov NO_x, deNO_x, itd.) oziroma prehod na okolju prijaznejše gorivo, okoljevarstveno dovoljenje spodbuja uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom spodbuja sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Poleg zgoraj naštetih inštrumentov je seveda zelo pomembno aktivno spodbujanje učinkovitejše rabe, s čimer bo dosežena nižja rast rabe in s tem znižan pritisk na proizvodnjo električne energije.

Leta 2010 je v EU-15 prevladovala proizvodnja električne energije iz jedrske energije z 29 %. Sledila je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na zemeljski plin s 26 %. Proizvodnja iz obnovljivih virov je predstavljala 21 %. Termoelektrarne na trdna goriva so prispevale 20 %. V EU-10 je bila struktura proizvodnje popolnoma drugačna, in sicer je močno prevladovala proizvodnja v termoelektrarnah na trdna goriva z 59 %, sledila pa je proizvodnja iz jedrske energije z 18 %. Iz OVE je bilo proizvedenih 10 % električne energije, iz zemeljskega plina pa 9 %. Slovenija se od EU-15 razlikuje zlasti po minimalnem, 3,3-odstotnem deležu proizvodnje iz zemeljskega plina. Gibanje proizvodnje električne energije v obdobju 2000-2010 kaže pri državah EU-15 porast bolj trajnostno naravnane proizvodnje električne energije, saj se je znatno povečala proizvodnja iz OVE in zemeljskega plina, pomembno pa tudi ostala proizvodnja električne energije, kjer je zajeta proizvodnja v črpalnih hidroelektrarnah in v termoelektrarnah, ki za gorivo uporabljajo odpadke. Proizvodnja ostalih naprav se je zmanjšala. V Sloveniji je smer trendov enaka z izjemo proizvodnje iz trdnih goriv in jedrske energije, ki se je povečala. Proizvodnja iz OVE se je v Sloveniji povečala veliko manj kot v EU-15 ali EU-10.