KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2011 se je pri proizvodnji električne energije, ki je bila razpoložljiva za porabo v Sloveniji, nadaljevala prevlada trdnih goriv, pri čemer se delež počasi zmanjšuje. Sledili so obnovljivi viri s 30 % deležem, iz jedrske energije pa je bilo proizvedeno 24 % električne energije. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil z 80 % nad ciljnim iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu.


Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja je razdeljena na naslednja goriva: trdna (lignit in rjavi premog), tekoča (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta (zemeljski plin), jedrska, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna, sončna in geotermalna) ter ostala goriva.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM10). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vpliva tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov. Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. To vpliva na rast proizvodnje električne energije, izpusti pa so zaradi zamenjave goriv, izboljševanja učinkovitosti proizvodnje in povečane uporabe tehnologij za odstranjevanja škodljivih snovi v dimnih plinih nižji.


Grafi

Slika EN17-1: Proizvodnja električne energije po gorivih za obdobje 1992-2011
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012; Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 4370 4432 4336 4343 4673 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva GWh 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva GWh 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija GWh 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3413 3022 3399 3241 3449 3092 3449 3772 3904 3868
Skupaj GWh 12086 11692 12631 12654 12953 13176 13705 13262 13624 14466
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5303 5108 5192 5275 5460 5485 5323 5131 5289 5308
Tekoča goriva GWh 66 50 43 37 45 29 17 28 9 17
Plinasta goriva GWh 289 370 358 340 373 452 475 594 548 489
Jedrska energija GWh 5528 5207 5459 5884 5548 5695 6273 5739 5657 6215
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3414 3086 4221 3581 3688 3382 4310 4909 4745 3883
Skupaj GWh 14600 13821 15273 15117 15114 15043 16398 16401 16433 16056
Slika EN17-2: Gibanje deležev proizvedene električne energije po gorivih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012; Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 4370 4432 4336 4343 4673 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva GWh 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva GWh 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija GWh 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3413 3022 3399 3241 3449 3092 3449 3772 3904 3868
Skupaj GWh 12086 11692 12631 12654 12953 13176 13705 13262 13624 14466
Trdna goriva (premog in lignit) [%] 36 38 34 34 36 36 36 34 34 34
Tekoča goriva [%] 3 2 2 2 2 3 1 1 0 1
Plinasta goriva [%] 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2
Jedrska energija [%] 33 34 36 38 35 38 37 35 35 36
OVE (HE, les, biogoriva) [%] 28 26 27 26 27 23 25 28 29 27
Ostalo [%] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5303 5108 5192 5275 5460 5485 5323 5131 5289 5308
Tekoča goriva GWh 66 50 43 37 45 29 17 28 9 17
Plinasta goriva GWh 289 370 358 340 373 452 475 594 548 489
Jedrska energija GWh 5528 5207 5459 5884 5548 5695 6273 5739 5657 6215
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3414 3086 4221 3581 3688 3382 4310 4909 4745 3883
Skupaj GWh 14600 13821 15273 15117 15114 15043 16398 16401 16433 16056
Trdna goriva (premog in lignit) [%] 36 37 34 35 36 36 32 31 32 33
Tekoča goriva [%] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Plinasta goriva [%] 2 3 2 2 2 3 3 4 3 3
Jedrska energija [%] 38 38 36 39 37 38 38 35 34 39
OVE (HE, les, biogoriva) [%] 23 22 28 24 24 22 26 30 29 24
Ostalo [%] 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1
Slika EN17-3: Struktura proizvodnje električne energije po gorivih v Sloveniji in EU
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-27 2000 EU-15 2000 EU-10 2000 SI 2000 - EU-27 2010 EU-15 2010 EU-10 2010 SI 2010
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 932445 680588 215990 4611 830511 577106 209966 5288
Tekoča goriva GWh 179273 162159 13054 55 83540 70406 12201 8
Plinasta goriva GWh 511108 478931 20998 293 789031 747283 32458 548
Jedrska energija GWh 944993 863915 57444 4761 916610 825748 63990 5657
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 414363 380360 16552 3904 667783 605953 36103 4742
Ostalo GWh 42433 38198 3942 0 55481 51179 3292 190
Proizvodnja el. energ. GWh 3024615 2604151 327980 13624 3342956 2877675 358010 16433
Trdna goriva (premog in lignit) % 30.8 26.1 65.9 33.8 24.8 20.1 58.6 32.2
Tekoča goriva % 5.9 6.2 4 0.4 2.5 2.4 3.4 0
Plinasta goriva % 16.9 18.4 6.4 2.2 23.6 26 9.1 3.3
Jedrska energija % 31.2 33.2 17.5 34.9 27.4 28.7 17.9 34.4
OVE (HE, les, biogoriva) % 13.7 14.6 5 28.7 20 21.1 10.1 28.9
Ostalo % 1.4 1.5 1.2 0 1.7 1.8 0.9 1.2
Slika EN17-4: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije po gorivih v obdobju 2000-2010
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) Tekoča goriva Plinasta goriva Jedrska energija OVE (HE, les, biogoriva) Ostalo Skupaj
EU-15 % -1.6 -8 4.5 -0.5 4.8 3 1
EU-10 % -0.3 -0.7 4.5 1.1 8.1 -1.8 0.9
SI % 1.4 -17.5 6.5 1.7 2 0 1.9

Cilji

- uravnoteženo povečevanje raznovrstnosti (diverzifikacija) uporabe primarnih energetskih virov
- proizvodnja električne energije iz domačih virov najmanj v obsegu 75 % letne porabe
- 33,6 % delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto rabi do leta 2010
- 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020, indikativni cilj 39,3 % delež proizvodnje električne energije v bruto rabi električne energije do leta 2020.


Celotna proizvodnja električne energije je leta 2011 znašala 16.056 GWh. Največ električne energije je bilo proizvedeno iz jedrske energije (39 %), sledila je proizvodnja iz trdnih goriv s 33 %, proizvodnja iz obnovljivih virov energije pa je prispevala 24 %. Glede na leto 1992 je bila celotna proizvodnja višja za 33 %, glede na leto 2000 pa za 18 %. Glede na predhodno leto se je proizvodnja zmanjšala za 2,3 %.

Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja v Sloveniji znašala 12.949 GWh (Proizvodnja električne energije ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je zanimiva, ker je lastnica polovice jedrske elektrarne Republika Hrvaška in se ta energija ne prodaja na slovenskem trgu z električno energijo). V nadaljevanju je zaradi tega analizirana samo proizvodnja električne energije, ki je razpoložljiva v Sloveniji.

Povprečna letna rast proizvodnje električne energije ob upoštevanju polovične proizvodnje električne energije iz JE je v obdobju 2000-2011 znašala 1,3 %, kar je manj od povprečne letne rasti bruto rabe električne energije, ki je znašala 1,7 %. Do leta 2007, pred zmanjšanjem rabe električne energije zaradi gospodarske krize, je bila razlika znatno večja, saj je bila povprečna letna rast proizvodnje 1,2 % rast rabe pa 3,2 % (glej kazalec EN12 Raba električne energije). Bruto raba električne energije je bila leta 2011 s 14.794 GWh višja od proizvodnje ob upoštevanju polovice jedrske elektrarne za 14 %, leto prej pa za 5 %.

Največ električne energije, ki je razpoložljiva v Sloveniji, je bilo leta 2011 proizvedeno iz premoga (41 %). Sledila je proizvodnja iz obnovljivih virov energije s 30 %, na tretjem mestu pa je bila proizvodnja iz jedrske energije s 24 %. Preostanek električne energije je bil proizveden iz zemeljskega plina (4 %) ter v črpalnih hidroelektrarnah (1 %). Delež proizvodnje iz premoga se počasi zmanjšuje.

V proizvodnji električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so posledica podnebnih razmer (vodnatosti rek – proizvodnja hidroelektrarn, temperature rek – hlajenje jedrske elektrarne) ter remontov jedrske elektrarne.

Proizvodnja električne energije iz OVE je v bruto domači rabi leta 2011 predstavljala 26,2 %, kar pomeni, da Slovenija ne dosega zastavljenega cilja za leto 2010 v višini 33,6 %. Glede na leto prej se je delež znižal za slabih 7 odstotnih točk, kar je posledica slabše hidrologije (glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije).

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2011 znašala 5.308 GWh. Do leta 1996 se, po zmanjšanju leta 1993, praktično ni spreminjala, sledil je porast zaradi rasti potreb po električni energiji v času konjunkture, ki je sledila recesiji gospodarstva v začetku devetdesetih. V letu 1999 je proizvodnja upadla zaradi prekinitve dobave električne energije iz jedrske elektrarne Krško Republiki Hrvaški in s tem povečane ponudbe v Sloveniji. Sledila je postopna rast do leta 2002. Na rast proizvodnje električne energije po letu 1999 je vplivala občutna rast rabe električne energije, k čemur je v veliki meri prispeval tudi zagon dodatne elektrolize pri proizvodnji primarnega aluminija leta 2002. V letih 2006 in 2007 je bila dosežena maksimalna proizvodnja iz premoga. Leta 2008 se je proizvodnja zmanjšala tudi zaradi opustitve proizvodnje v bloku 2 termoelektrarne Šoštanj. Leta 2010 mu je sledil še blok 1.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2011 proizvedeno 6.215 GWh električne energije. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja večja za 57 % kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in uvedbo 18-mesečnega gorivnega ciklusa ter izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.). Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, kar se je pokazalo leta 2003, ko je proizvodnja glede na leto 2002 upadla zaradi nizkega vodostaja in zmanjšane hladilne sposobnosti.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja s 506 GWh minimalen delež v skupni proizvodnji. Tekoča goriva se v zadnjih letih uporabljajo samo za zagone naprav. V preteklosti je bil opazen trend zniževanja proizvodnje električne energije iz tekočih goriv na račun povečevanja proizvodnje iz zemeljskega plina. To je v največji meri posledica zamenjave goriv samoproizvajalcev in elektrarn, ki služijo kot rezervne zmogljivosti. Porast proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina v letu 2007 in 2009 je posledica novih turbin v termoelektrarni Šoštanj (2008 in 2009)(TEŠ, 2012) ter večje proizvodnje v enotah soproizvodnje električne energije in toplote.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije. Daleč največ je proizvedejo hidroelektrarne, proizvodnja katerih močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek. Po letu 2002 so bile zgrajene tri nove hidroelektrarne, Boštanj in Blanca na Savi ter črpalna elektrarna Avče na Soči (skupna inštalirana moč HE se je zaradi prvih dveh povečala za 8 %, zaradi zadnje pa za 19 %). V kazalcu se proizvodnja električne energije v črpalni elektrarni upošteva pod postavko ostalo. Poleg tega se je povečalo tudi število malih hidroelektrarn, k višji proizvodnji pa so pripomogle tudi obnove obstoječih hidroelektrarn. Močno se je povečala proizvodnja tudi iz drugih virov, lesa, bioplina (vključuje tudi odlagališčni plin in plin iz čistilnih naprav) ter sonca (glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije).

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije ob upoštevanju polovične proizvodnje JE v bruto porabi električne energije je leta 2011 znašal 80 %, leta 2010 pa 87 %. Pod ciljno vrednost 75 % iz ReNEP se je v obdobju 2005-2010 znižal samo leta 2007.

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih, in sicer povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Projekt plinsko-parne enote na lokaciji TE-TOL naj bi bil po načrtih družbe končan do leta 2015, plinski projekt na lokaciji TET pa je trenutno še negotov. Leta 2011 je bil pripravljen nov Nacionalni energetski program. V njem je poleg povečanja deleža zemeljskega plina predvideno tudi povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2 preko nakupa dodatnih pravic na trgu spodbuja znižanje izpustov CO2 in s tem rabo nizkoogljičnih goriv (zemeljski plin, OVE, jedrska energija). Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov SO2, NOx ter prašnih delcev od proizvajalcev električne energije zahteva izvedbo ukrepov zmanjšanja izpustov onesnaževal zraka (razžveplanje, primarni ukrepi znižanja izpustov NOx, deNOx, itd.) oziroma prehod na okolju prijaznejše gorivo, okoljevarstveno dovoljenje spodbuja uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom spodbuja sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Poleg zgoraj naštetih inštrumentov je seveda zelo pomembno aktivno spodbujanje učinkovitejše rabe, s čimer bo dosežena nižja rast rabe in s tem znižan pritisk na proizvodnjo električne energije.

Leta 2010 je v EU-15 prevladovala proizvodnja električne energije iz jedrske energije z 29 %. Sledila je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na zemeljski plin s 26 %. Proizvodnja iz obnovljivih virov je predstavljala 21 %. Termoelektrarne na trdna goriva so prispevale 20 %. V EU-10 je bila struktura proizvodnje popolnoma drugačna, in sicer je močno prevladovala proizvodnja v termoelektrarnah na trdna goriva z 59 %, sledila pa je proizvodnja iz jedrske energije z 18 %. Iz OVE je bilo proizvedenih 10 % električne energije, iz zemeljskega plina pa 9 %. Slovenija se od EU-15 razlikuje zlasti po minimalnem, 3,3-odstotnem deležu proizvodnje iz zemeljskega plina. Gibanje proizvodnje električne energije v obdobju 2000-2010 kaže pri državah EU-15 porast bolj trajnostno naravnane proizvodnje električne energije, saj se je znatno povečala proizvodnja iz OVE in zemeljskega plina, pomembno pa tudi ostala proizvodnja električne energije, kjer je zajeta proizvodnja v črpalnih hidroelektrarnah in v termoelektrarnah, ki za gorivo uporabljajo odpadke. Proizvodnja ostalih naprav se je zmanjšala. V Sloveniji je smer trendov enaka z izjemo proizvodnje iz trdnih goriv in jedrske energije, ki se je povečala. Proizvodnja iz OVE se je v Sloveniji povečala veliko manj kot v EU-15 ali EU-10.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po:
Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 2009/28/ES.

Izvorna baza podatkov: Uporabljeni so bili podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.
1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdobje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da se je ujemala s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data.
2002-2011: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja na generatorju in dejanska moč glede na vir energije, Slovenija, letno (Proizvodnja električne energije v črpalni HE je bila upoštevana pod Ostala proizvodnja električne energije), Proizvodnja črpalne HE je razvidna iz tabele Bilanca proizvodnje in porabe električne energije (GWh), Slovenija, letno.

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije – Jože Zalar in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 15.11.2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2000 je bil vir informacij EUROSTAT, od leta 2000 pa uradna statistika SURS-a.
Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva (črpalna hidroelektrarna).
Uporabljeni so podatki EUROSTAT-a za naslednje kategorije: 107000 Total gross electricity generation, 107001 Gross electricity generation - Hydro power plants, 107002 Gross electricity generation - Geothermal power plants, 107003 Gross electricity generation - Nuclear power plants, 107005 Gross electricity generation - Wind turbines, 107006 Gross electricity generation - Coal-fired power stations, 107007 Gross electricity generation - Lignite-fired power stations, 107008 Gross Electricity Generation - Oil-Fired Power Stations, 107009 Gross electricity generation - Natural gas-fired power stations, 107010 Gross electricity generation - Derived gas-fired power stations, 107011 Gross electricity generation - Biomass-fired power stations, 107012 Gross electricity generation - Other power stations, 107023 Gross production from photovoltaic systems. Bruto raba električne energije je izračunana iz proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji in neto uvoza električne energije.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos,)-(nlani)=16 %-15 %=1 % t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos,/ nlani,)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki so, čeprav so iz dveh različnih virov, med seboj konsistentni, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo proizvodnje električne energije po gorivih in po tipih elektrarn (TE, HE, NE). Za obdobje 1992-1995 je bil za primerjavo uporabljen podatek ministrstva pristojnega za energetiko, po letu 1996 pa podatek SURS-a.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Electricity production by fuel (ENER 027).
- ELES, 2011. Letno poročilo 2010.
- MG, 2004. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04)
- ELES, 2009. Elektroenergetski sistem Slovenije 2008.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- TEŠ, 2009. BilTEŠ 2010.


Related indicators