KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Proizvodnja električne energije iz OVE je bila leta 2008 občutno višja kot leto prej zaradi večje vodnatosti rek ter pričetka sosežiga lesne biomase v velikih termoenergetskih objektih. Kljub temu je Slovenija leta 2008 13 % zaostajala za zastavljenim ciljem za leto 2010.


Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv.


Grafi

Slika EN19-1: Gibanje indeksa bruto rabe električne energije, proizvodnje električne energije iz OVE, deleža električne energije iz OVE ter cilj leta 2010 glede na delež leta 2000
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Proiz. el.energije iz OVE GWh 3905 3865 3415 3079 4218 3576 3700 3376 4307
Bruto raba el. energije GWh 12303 12695 13465 13986 14492 14792 15166 15272 14796
Delež el. energije iz OVE % 31.7 30.4 25.4 22 29.1 24.2 24.4 22.1 29.1
Delež el. energije iz OVE - cilj 2010 % 33.6 33.6 33.6 33.6 33.6 33.6 33.6 33.6 33.6
Odstopanje od cilja odstotna točka -1.9 -3.2 -8.2 -11.6 -4.5 -9.4 -9.2 -11.5 -4.5
Proiz. el.energ. iz OVE Indeks (2000 = 100) 100 99 87.5 78.8 108 91.6 94.8 86.5 110.3
Bruto raba el. energije Indeks (2000 = 100) 100 103.2 109.4 113.7 117.8 120.2 123.3 124.1 120.3
Delež el. energije iz OVE Indeks (2000 = 100) 100 95.9 80.1 69.4 91.8 76.3 77 69.7 91.8
CIlj 2010 glede na 2000 Indeks (2000 = 100) 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Slika EN19-2: Proizvodnja električne energije iz OVE v obdobju 2000-2008 po virih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Proiz. el.energije iz OVE GWh 3905 3865 3415 3079 4218 3576 3700 3376 4307
Hidroelektrarne do 10 MW GWh 340 371 327 268 436 384 425 409 457
Hidroelektrarne nad 10 MW GWh 3495 3425 2986 2690 3658 3078 3166 2856 3561
Les in druga trdna biomasa GWh 58 54 84 98 93 82 74 63 233
Deponijski plin GWh 9 12 16 22 28 30 27 29 32
Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini GWh 3 3 2 1 3 2 8 19 24
Sončna energija GWh 0.1 0.2 0.4 0.9 2.2
Slika EN19-3: Struktura proizvodnje električne energije iz OVE leta 2008
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2008
Proiz. el.energije iz OVE GWh 4307
Hidroelektrarne do 10 MW GWh 457
Hidroelektrarne nad 10 MW GWh 3561
Les in druga trdna biomasa GWh 233
Deponijski plin GWh 32
Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini GWh 24
Sončna energija GWh 2.2
Hidroelektrarne do 10 MW % 10.6
Hidroelektrarne nad 10 MW % 82.7
Les in druga trdna biomasa % 5.4
Deponijski plin % 0.7
Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini % 0.6
Slika EN19-4: Gibanje proizvodnje električne energije po obnovljivih virih
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Proizvodnja električne energije iz OVE GWh 3905 3865 3415 3079 4218 3576 3700 3376 4307
Hidroelektrarne do 10 MW GWh 340 371 327 268 436 384 425 409 457
Hidroelektrarne nad 10 MW GWh 3495 3425 2986 2690 3658 3078 3166 2856 3561
Les in druga trdna biomasa GWh 58 54 84 98 93 82 74 63 233
Deponijski plin GWh 9 12 16 22 28 30 27 29 32
Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini GWh 3 3 2 1 3 2 8 19 24
Sončna energija GWh 0.1 0.18 0.36 0.93 2.15
Hidroelektrarne do 10 MW Indeks (2000 = 100) 100 99 87 79 108 92 95 86 110
Hidroelektrarne nad 10 MW Indeks (2000 = 100) 100 109 96 79 128 113 125 120 134
Les in druga trdna biomasa Indeks (2000 = 100) 100 98 85 77 105 88 91 82 102
Deponijski plin Indeks (2000 = 100) 100 93 145 169 160 141 128 109 402
Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini Indeks (2000 = 100) 100 133 178 244 311 333 300 322 356
Sončna energija Indeks (2004 = 100) 100 180 360 930 2150
Slika EN19-5: Pričakovana dodatna proizvodnja električne energije v novih enotah iz OVE
Viri:

Ministrstvo za okolje in prostor, 2009.

Prikaži podatke
Zmogljivost 2008 (MW) Proizvodnja 2008 (GWh) Zmogljivost 2010 (MW) Proizvodnja 2010 (GWh) Zmogljivost 2012 (MW) Proizvodnja 2012 (GWh)
Male HE 8 33 20 81 26 104
Lesna biomasa 5 25 5 27 13 65
Deponijski plin 2 14 5 37 6 40
Bioplin 4 24 11 66 16 99
Veter 0 0 20 36 50 90
Sončne elektrarne 2 2 3 3 6 5
Skupaj 21 98 64 250 117 403
Slika EN19-6: Delež leta 2007 in ciljni delež leta 2010 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za EU-27
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Avstrija Švedska Latvija Portugalska Danska
El. en. iz OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 17 16 18 7 63 52 36 31 29
El. en. iz HE v bruto rabi el. en. 2007 % 10 10 11 5 55 44 35 19 0
El. en. iz ostalih OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 6 7 7 2 8 8 1 12 29
Razlika v deležih leta 2007 in 2000 % 1 1.1 1.2 0.1 2.8 3.9 -1.2 0.5 3
Ciljni delež leta 2010 % 21 22 78 60 49 39 29
Romunija Finska Slovenija Španija Slovaška Nemčija Italija Francija Luksemburg Irska
El. en. iz OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 27 26 22 21 17 16 15 14 14 11
El. en. iz HE v bruto rabi el. en. 2007 % 27 15 21 10 15 5 11 13 12 3
El. en. iz ostalih OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 0 11 1 11 2 12 5 2 2 7
Razlika v deležih leta 2007 in 2000 % -4.6 2 -2.3 2 0 3.2 -1.1 0.9 0.1 0.8
Ciljni delež leta 2010 % 32 34 29 31 13 25 21 6 13
Litva Bolgarija Grčija Nizozemska Združeno kraljestvo Belgija Češka Madžarska Poljska Estonija
El. en. iz OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 9 8 8 8 6 6 5 5 4 2
El. en. iz HE v bruto rabi el. en. 2007 % 8 8 5 0 2 2 4 0 2 0
El. en. iz ostalih OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 1 0 3 7 4 4 2 4 2 1
Razlika v deležih leta 2007 in 2000 % 1.9 -3.6 -4.8 -0.4 0.5 0.3 -0.6 0.9 0.4 0.1
Ciljni delež leta 2010 % 7 20 9 10 6 8 4 8 5
Ciper Malta
El. en. iz OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 0 0
El. en. iz HE v bruto rabi el. en. 2007 % 0 0
El. en. iz ostalih OVE v bruto rabi el. en. 2007 % 0 0
Razlika v deležih leta 2007 in 2000 % 0 0
Ciljni delež leta 2010 % 6 5
Slika EN19-7: Povprečna letna rast proizvodnje električne energije po virih in skupaj ter povprečna letna rast bruto rabe električne energije v EU-27
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
Bruto raba SKUPAJ HE Vetrna energija Sončne elektrarne Geotermalna energ. Biomasa
2000 GWh 3040535 449634 381937 22250 117 4785 40545
2007 GWh 3372183 559366 343768 104259 3758 5773 101808
Povprečna letna rast 2000-2007 GWh 1.5 3.2 -1.5 24.7 64.2 2.7 14.1

Cilji

- 33,6 % delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za leto 2010;
- 12 % delež OVE v skupni rabi energije za leto 2010;
- 25 % delež OVE v končni rabi energije za leto 2020.


Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo električno energijo je potrebno povečati proizvodnjo električne energije iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato je v okviru kazalca smiselno spremljati zlasti delež električne energije iz OVE, ker to daje informacijo o tem ali postaja proizvodnja električne energije okolju prijaznejša ali ne.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2008 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 29,1 %. Glede na predhodno leto se je povečal za 7 odstotnih točk, glede na leto 2000 pa je nižji za skoraj 3 odstotne točke. Od cilja je bil nižji za 4,5 odstotne točke. Leta 2008 je bila bruto raba električne energije glede na 2000 višja za dobrih 20 %, proizvodnja električne energije iz OVE pa za 10 %. Če bi se bruto raba električne energije ohranila na nivoju iz leta 2000, proizvodnja iz OVE pa bi ohranila rast, bi delež znašal 35 %.

Pomembna rast proizvodnje je bila do leta 2004 zabeležena pri odlagališčnem plinu, kar lahko pripišemo izvajanju Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in pred tem Pravilnika o odlaganju odpadkov, ki zahtevata energetsko izrabo odlagališčnega plina. Leta 2008 je proizvodnja znašala 32 GWh, kar je za 256 % več kot leta 2000, glede na leto prej pa se je povečala za dobrih 10 %.

Proizvodnja električne energije iz lesa in lesnih odpadkov je bila leta 2008 glede na leto 2000 večja za dobrih 300 %, glede na leto prej pa za 270 %. Tako veliko povečanje je posledica začetka sosežiga lesne biomase v velikih enotah proizvodnje električne energije in toplote na premog termoelektrarni Šoštanj, termoelektrarni Trbovlje ter termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Biomasa se je pred tem uporabljala samo v industrijskih enotah soproizvodnje toplote in električne energije.

Proizvodnja električne energije iz ostalih bioplinov, kjer prevladuje kmetijstvo, se je leta 2008 povečala za 26 %. Od leta 2000 se je proizvodnja povečala za slabih 754 %. Rast lahko pripišemo dobremu delovanju sistema fiksnih odkupnih cen. Podobno velja tudi za proizvodnjo električne energije iz sonca, ki pa je SURS ne spremlja. V letu 2008 se je povečala za 132 %, tako da je znašala dobri 2 GWh. V skupni proizvodnji električne energije je bilo iz sončne energije pridobljeno 0,05 %.

Do leta 2012 se pričakuje dodatna proizvodnja električne energije iz OVE v višini 708 GWh oziroma povečanje zmogljivosti za 221 MW glede na leto 2007. Podrobna predstavitev dodatne proizvodnje po virih je na sliki 5.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki je bil prenovljen leta 2009. Urejata ga Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ter Energetski zakon. Sistem deluje enako kot pri soproizvodnji električne energije in toplote. Investicije v nove zmogljivosti spodbuja tudi Eko sklad preko ugodnih kreditov.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je leta 2007 v EU-27 predstavljala 16,6 %, kar je 1,0 odstotno točko več kot leta 2006. Glede na leto 2000 je delež večji za 1,8 odstotne točke. V EU-25 je bil delež s 16,5 % malo nižji, trendi pa so bili za 0,1 odstotne točke višji. Kljub povečanju deleža proizvodnje električne energije iz OVE je EU-25 še močno oddaljena od cilja, ki si ga je zadala za leto 2010 (21 %) in ki najverjetneje ne bo dosežen. Podobna ugotovitev velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2007 znašal 17,6 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami cilj za leto 2010 že dosegajo Nemčija, Litva, Luksemburg ter Madžarska, zelo blizu pa sta Danska in Belgija. Sprememba deleža v obdobju 2000-2007 v državah članicah EU-27 po državah močno variira. Najbolj se je znižal v državah, ki imajo vso ali večino električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah, npr. Grčija, Bolgarija, Slovenija, Romunija in Latvija. V EU-27 je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah edina, ki se je v obdobju 2000-2007 zmanjšala, kar lahko pripišemo slabšim hidrološkim razmeram, medtem, ko se je proizvodnja iz sončne energije najbolj povečala. Veliko je tudi povečanje proizvodnje iz vetrne energije ter biomase, ki zajema tako les kot tudi biopline.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov:
- Skupni vprašalnik - EUROSTAT (do 2002) ter EUROSTAT > Environment and energy.
- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Obnovljivi viri in odpadki.
- EurObserv'ER.
Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije - Ivo Eržen in EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA.Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2002 je bil vir informacij vprašalnik EUROSTAT, od leta 2002 pa uradna statistika SURS-a.
Za kazalec so bili za obdobje po letu 2002 uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki jih zbira statistični urad RS. Podatek pred letom 2002 je bil pridobljen v vprašalniku za EUROSTAT. Zbrani so bili podatki o proizvodnji za hidroelektrarne, les in lesne odpadke ter bioplin. Podatek za proizvodnjo električne energije iz sončne energije je bil pridobljen za leta 2004 do 2007 v EurObserv'ER barometrih. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje 2000-2008 v spletni bazi EUROSTAT.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto (na generatorju) domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv ter neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz).
Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz). Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-27 zajema EU-25 ter Bolgarijo in Romunijo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki SURS ne vsebujejo vseh obnovljivih virov (sončna energija).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN30 Renewable Electricity.
- EurObserv'ER, 2008. Barometri za fotovoltaiko.
- HSE, 2008. Spletna stran Holdinga Slovenske elektrarne.
- MG, 2007. Letni energetski pregled za leto 2005.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09).


Related indicators