Kazalec prikazuje število sort posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin, ki so vpisane na Sortno listo RS in deleže petih najbolj razširjenih sort iste vrste v setveni strukturi v Sloveniji. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2023. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu.

Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

V letih od 2012 do 2023 se je pri navadni pšenici število sort na sortni listi precej zmanjšalo, kar je predvsem posledica izogibanja plačevanja letnih pristojbin za posamezno sorto vpisano na Sortno listo RS. Z vstopom v EU je na ozemlju Republike Slovenije dovoljeno trženje vseh sort iz EU kataloga. Dejansko se je v setveni sestavi število sort gibalo med 40 in 50. Okoli 50 % pridelave je temeljilo na petih sortah. Med temi sortami ima največji delež sorta Alixan, ki je bila v letih 2012 do 2023 posejana na 20 do 25 % vseh njiv namenjenih pridelovanju pšenice. V zadnjih letih se povečuje nabor sort ječmena z zelo majhnim tržnim deležem, vendar še vedno pridelovanje ječmena temelji na petih sortah, s katerimi posejemo 80 % vseh njiv namenjenih pridelovanju te poljščine. Pri drugih strnih žitih je bil delež petih najpomembnejših sort prevladujoč (od 90 do 100 %).V zadnjih letih je bilo v sortno listo vpisanih tudi nekaj domačih sort strnih žit (pšenica), ki so nekoliko zvišale gensko pestrost z domačo dednino.

Od leta 2012 do 2023 se je kupno število hibridov koruze na sortni listi RS zmanjšalo s 151 na 119. Največ njiv, 60 % vseh njiv namenjenih pridelovanju koruze, je bilo posajenih s srednje zgodnimi hibridi (FAO 300 – 390), okoli 25 % s srednje poznimi hibridi (FAO 400 -490), preostanek pa z zelo zgodnjimi, zgodnimi in poznimi hibridi. S petimi najbolj razširjenimi hibridi je bilo posejano okoli 25 % vseh njiv namenjenih pridelavi koruze.

Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale stare domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Delež domačih sort krompirja se je ponovno pričel povečevati po letu 2004, ko so bile potrjene nove proti virusu Y krompirja odporne sorte. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je število sort krompirja na Sortni listi RS zmanjšalo, v letu 2023 je na njej le še 10 slovenskih sort krompirja. V zadnjih letih se zaradi večje izbire sort (kar 107 v letu 2023) zmanjšuje delež najbolj razširjene sorte Desiree. Delež petih najbolj razširjenih sort krompirja je od leta 1997 v trendu zmanjševanja ter je v letu 2023 padel na okoli 25 %.

Pri krmnih rastlinah so do leta 2000 na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Kasneje se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati. Skoraj popolnoma je zamrla tudi semenska pridelava slovenskih sort, ki so s trga skoraj izginile. Od leta 2004 se v okviru Programa razvoja podeželja spodbuja pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki najbrž načrtovanega cilja ni dosegel (majhno število vključenih kmetij), kljub temu po tem letu zaznavamo rahlo povečan obseg pridelave slovenskih sort krmnih rastlin. Skupno število sort trav in metuljnic na Sortni listi RS je od leta 2015 na podobni ravni.