Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2024 znašal 10,7 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2024 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19,3 odstotnih točk oz. za približno 3,2 odstotne točke na leto.

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2025 zlasti zaradi manjše količine dopolnjenih hladiv zmanjšali. Kljub temu se odmik od ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih ni bistveno zmanjšal. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2025 nižji za 23 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 76 %.

Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov se je do leta 2013 hitro zmanjševala, potem se je zmanjševanje ustavilo. V letih 2016 in 2017 se je količina, kot posledica dograditve infrastrukture za mehansko biološko obdelavo odpadkov pred odlaganjem, zopet občutno znižala, v letih 2018‒2020 pa je bila skoraj enaka nič. V obdobju 2016‒2020 je bila količina občutno nižja od cilja v letu 2020. Glavna ukrepa, s katerima je bilo doseženo zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, sta ločevanje odpadkov in mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2024 opazno izboljšala, saj je bila leta 2024 za 45 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja papirja, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Izpusti TGP v industriji so se leta 2024 v primerjavi z letom prej znižali za 1,7 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju mogoče opaziti splošen trend zmanjševanja izpustov TGP. Izpusti v ETS podsektorju so se leta 2024 po petih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 6,1 %. Nasprotno so se izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za 11,2 %. Delež izpustov TGP iz podsektorja ETS v sektorju industrija je leta 2024 znašal 59,5 %, delež neETS izpustov pa 40,5 %. 

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.