[KM26] Rastlinam dostopni fosfor in kalij v zgornjem sloju kmetijskih tal
Ključno sporočilo
Analiza založenosti tal z rastlinam dostopnim fosforjem (P₂O₅) in kalijem (K₂O) kaže velike razlike med rabami tal. Na njivah je oskrbljenost s P₂O₅ v 39 % vzorcev premajhna, sledijo dobro oskrbljena tla (34 %) in tla kjer je rastlinam dostopnega fosforja preveč (27 %). V trajnih nasadih je oskrbljenost s P₂O₅ enakomerno porazdeljena med vse razrede, kar kaže na raznolike pridelovalne prakse. Največji primanjkljaj fosforja je ugotovljen na trajnih travnikih, kjer ima kar 78 % tal prenizko vsebnost fosforja.
Analiza založenosti tal z rastlinam dostopnim kalijem (K2O) kaže, da ima skoraj polovica njiv (46 %) premalo kalija. V trajnih nasadih je stanje bolj optimalno, saj je več kot polovica tal dobro založenih, čeprav se pojavljata tako pomanjkanje kot presežek. Največji primanjkljaj K2O je ugotovljen na trajnih travnikih, kjer ima kar 60 % tal prenizko vsebnost kalija.
Primerjava skupne založenosti tal s fosforjem (P₂O₅) in kalijem (K₂O) kaže razlike med rabami tal. Najmanj oskrbljeni s P2O5 in K2O so trajni travniki, kjer ima kar polovica tal hkrati pomanjkanje fosforja in kalija, dobro založenih pa je le 2 %.
Definicija
Kazalec prikazuje založenost zgornjega sloja tal z glavnima rastlinskima hraniloma; fosforjem (kot P2O5) in kalijem (kot K2O) za naslednje kategorije rabe zemljišč: njive, trajni travnik in trajni nasadi.
Meritve rastlinam dostopnega fosforja in kalija smo ovrednotili v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje (Mihelič in sod., 2010), pri čemer smo za potrebe izdelave tega kazalca 5 razredov oskrbljenosti združili v 3 interpretacijske razrede:
|
Združevanje razredov oskrbljenosti (Mihelič in sod., 2010) |
Interpretacija kazalca oskrbljenosti tal |
|
Siromašno in srednje preskrbljeno (razred A + B) |
premalo |
|
Dobro (razred C) |
optimalno |
|
Čezmerno in ekstremno (razred D + E) |
preveč |
Vrednosti so izražene kot frekvence (v %) vzorcev po razredih rodovitnosti.
Grafi
KIS (eTLA podatkovna baza tal; vzorci tal vzorčenja med 1.1.2016 in 31-12-2024)
| Odstotek vzorcev tal po razredihoskrbljenosti s fosforjem po rabah tal [%] | Premalo (AB) [%] | Optimalno (C) [%] | Preveč (DE) [%] | Skupaj [%] | Premalo (AB) [število vzorcev] | Optimalno (C) [število vzorcev] | Preveč (DE) [število vzorcev] | Skupaj [število vzorcev] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Njiva (N = 187) | 39 | 34,20 | 26,70 | 100 | 73 | 64 | 50 | 187 | |
| Trajni nasadi (N = 48) | 33,30 | 33,30 | 33,30 | 100 | 16 | 16 | 16 | 48 | |
| Travnik (N = 125) | 78,40 | 13,60 | 8 | 100 | 98 | 17 | 10 | 125 |
KIS (eTLA podatkovna baza tal; vzorci tal vzorčenja med 1.1.2016 in 31-12-2024)
| Odstotek vzorcev tal po razredih založenosti s kalijem po rabah tal [%] | Premalo (AB) [%] | Optimalno (C) [%] | Preveč (DE) [%] | Skupaj [%] | Premalo (AB) [število vzorcev] | Optimalno (C) [število vzorcev] | Preveč (DE) [število vzorcev] | Skupaj [število vzorcev] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Njiva (N = 187) | 46 | 32,10 | 21,90 | 100 | 86 | 60 | 41 | 187 | |
| Trajni nasadi (N = 48) | 22,90 | 52,10 | 25 | 100 | 11 | 25 | 12 | 48 | |
| Travnik (N = 125) | 60 | 20,80 | 19,20 | 100 | 75 | 26 | 24 | 125 |
KIS (eTLA podatkovna baza tal; vzorci tal vzorčenja med 1.1.2016 in 31-12-2024)
| Odstotek vzorcev tal po razredih založenosti s fosforjem in kalijem po rabah tal [%] | Premalo (AB) [%] | Optimalno (C) [%] | Preveč (DE) [%] | |
|---|---|---|---|---|
| Njiva (N = 187) | 18,20 | 10,70 | 11,80 | |
| Trajni nasadi (N = 48) | 12,50 | 18,80 | 14,60 | |
| Travnik (N = 125) | 50,40 | 2,40 | 5,60 |
Cilji
- Trajnostna raba in upravljanje kmetijskih zemljišč - ohranjanje rodovitnosti tal ob pridelavi potrebnih količin hrane ter vračanje hranil z ustreznim gnojenjem.
Komentar
Analiza založenosti tal s fosforjem (P₂O₅) je pokazala velike razlike med rabami tal. Na njivah je stanje razmeroma uravnoteženo: 39 % tal je premalo oskrbljenih s fosforjem, 34 % jih dosega dobro založenost, 27 % pa je preveč založenih. V trajnih nasadih je oskrbljenost tal med posameznimi razredi oskrbljenosti enakomerno porazdeljena – kar odraža raznolikost pridelovalnih praks. Najbolj izrazit primanjkljaj pa se kaže na trajnih travnikih, kjer je kar 78 % tal premalo založenih s fosforjem, 14 % dobro in le 8 % preveč. Razlog za pomanjkanje fosforja na trajnih travnikih lahko iščemo v gnojilnih praksah. Trajni travniki se večinoma ne gnojijo z mineralnimi gnojili, živinska gnojila pa vsebujejo manjše vrednosti fosforja, zato je vnos fosforja majhen. Rezultati kažejo potrebo po uravnoteženem, ciljno usmerjenem gnojenju glede na rabo tal.
Analiza založenosti tal s kalijem (K₂O) kaže izrazite razlike med rabami zemljišč. Na njivah je skoraj polovica vzorcev (46 %) premalo oskrbljenih s kalijem, dobro oskrbljenih je 32 %, preveč pa 22 %. To pomeni, da je pomanjkanje precejšnje, zlasti pri kulturah z višjo potrebo po kaliju. V trajnih nasadih je stanje ugodnejše – več kot polovica tal (52 %) je dobro oskrbljenih, kar kaže na uravnoteženo gnojenje, čeprav je še vedno približno četrtina vzorcev tal premalo in četrtina vzorcev tal preveč založenih. Največji primanjkljaj se pojavlja na trajnih travnikih, kjer ima kar 60 % tal premalo kalija, le 21 % jih je dobro založenih, 19 % pa preveč založenih. Rezultati so za trajne travnike rahlo nepričakovani, saj bi glede na prakso gnojenja travinja z živinskimi gnojili, ki so bogata s kalijem, pričakovali manjšo osiromašenost tal.
Primerjava skupne založenosti s fosforjem (P₂O₅) in kalijem (K₂O) pokaže, da so razlike med rabami tal zelo izrazite. Na njivah je 18 % vzorcev hkrati premalo založenih s P in K, 11 % optimalno, 12 % pa presežno. To pomeni, da je delež vzorcev, kjer sta hranili uravnoteženi, razmeroma nizek, prevladujeta pa bodisi primanjkljaj bodisi presežek. V trajnih nasadih je slika nekoliko ugodnejša: 19 % tal je optimalno založenih tako s fosforjem (P2O5) kot s kalijem (K2O), vendar hkrati 13 % kaže primanjkljaj in 15 % presežek obeh hranil, kar potrjuje razpršenost gnojilnih praks. Najbolj kritično stanje je na trajnih travnikih, kjer kar polovica vzorcev (50 %) kaže sočasno pomanjkanje P2O5 in K2O, dobro oskrbljenih jih je le 2 %, preveč pa 6 %. To pomeni, da na trajnih travnikih pogosto opažamo pomanjkanje obeh ključnih hranil, kar se lahko neposredno odrazi v nižji pridelovalni sposobnosti in kakovosti krme. Rezultati poudarjajo potrebo po bolj uravnoteženem gnojenju, zlasti na trajnih travnikih.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji povzeti po: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11)
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov
V kazalcu smo uporabili podatke o meritvah rastlinam dostopnega fosforja in kalija, ki smo jih pridobili v okviru več projektov, ki jih izvajamo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). Podatke zbiramo v podatkovni bazi eTLA. Za pripravo kazalca smo uporabili rezultate laboratorijskih analiz vzorčenj tal med 1.1.2016 in 31.12.2024 podatkovnih setov:
- Sklop javnih naročil vzorčenja tal za oceno zalog ogljika v tleh (obdobje 2016-2022) (Mali B. in sod., 2016; Mali B. in sod., 2017; Mali B. in sod., 2018; Šinkovec M. in sod., 2020),
- Javno naročilo Primerjava nacionalnih načinov vzorčenja z LUCAS (2023) (Zagorac, E. in sod., 2023),
- Vzorčenje v okviru programa Spremljanja stanja kmetijskih tal v letu 2022 (Gerlušnik, A. Vrščaj, B., 2022) in v letu 2023 (Gerlušnik, A. in sod., 2023)
- Vzorčenje v okviru programa Krovnega spremljanja stanja kmetijskih tal (KSSKT 2023, KSSKT 2024 (Gerlušnik, A. in sod.,2023; Gerlušnik, A. in sod., 2024),
- Vzorčenje v okviru projekta izdelave pedološke karte PK25-2026 (stanje do avgust 2025)
Načini odvzema vzorcev so bili med projekti različni in zajemajo vzorčenje po predhodno določeni tlorisni razporeditvi odvzemnih mest na lokaciji vzorčenja, vzorčenje z naključno razporeditvijo odvzemnih mest na lokaciji vzorčenja ter vzorčenje tal iz pedoloških profilov.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Statistična obdelava rezultatov laboratorijskih analiz vzorcev tal za:
- rastlinam dostopni fosfor izražen kot P2O5/100 g zračno suhih tal,
- rastlinam dostopni kalij izražen kot K2O/100 g zračno suhih tal.
Podatke smo obdelali glede na rabo zemljišč, ki jo vodimo kot spremljajoči podatek raba zemljišč v interni šifrirani obliki (ki ustreza ključu evidence rabe zemljišč MKGP). Za izdelavo kazalca smo uporabili le vzorce iz številčno dovolj zastopanih kmetijskih zemljišč (brez kmetijskih zemljišč v zaraščanju, dreves in grmičevja, barjanskih travnikov). Vrste rabe smo združili v 3 skupine rabe zemljišč:
|
Skupine rabe zemljišč |
Vrsta rabe zemljišč |
|
njiva |
1100 - njiva |
|
trajni nasad |
1160 – hmeljišče* |
|
trajni nasad |
1211 - vinograd |
|
trajni nasad |
1221 - intenzivni sadovnjak |
|
trajni nasad |
1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak |
|
trajni nasad |
1230 - oljčnik |
|
trajni nasad |
1240 - ostali trajni nasadi |
|
trajni travnik |
1300 - trajni travnik |
* sicer hmeljišča sodijo med njivska zemljišča, a jih zaradi sorodnega načina obdelave in pridelave za namen kazalca uvrščamo k trajnim nasadom.
Za namen izdelave kazalca smo uporabili podatke meritev v zgornjem sloju tal (brez organskih horizontov, ki jih označujemo s pedološko oznako Of, Ol aliOh), katerih globina se med različnimi projekti in rabami razlikuje. Naštevamo prevladujoče globine vzorčenja:
- njive (51 % vzorcev 0 – 10 cm, 45 % vzorcev 0 – 20 cm)
- hmeljišča (100 % vzorcev 0 – 10 cm)
- vinogradi (81 % vzorcev 0 – 10 cm)
- intenzivni sadovnjaki (62 % vzorcev 0 – 10 cm, 35 % 0 – 20 cm)
- ekstenzivni sadovnjaki (97 % vzorcev 0 – 10 cm)
- oljčnik (vsi 0 – 20 cm)
- ostali trajni nasadi (vsi 0 – 5 cm),
- trajni travnik (56 % vzorcev 0 – 10 cm, 37 % vzorcev 0 – 5 cm).
Vsebnosti hranil smo ovrednotili glede na razrede oskrbljenosti hranil opredeljene v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje (Mihelič in sod., 2010) in jih za namen interpretacije kazalca združili v tri razrede.
|
Stopnja oskrbljenosti |
Rastlinam dostopni fosfor kot P2O5 |
Rastlinam dostopni kalij kot K2O |
|
A siromašno |
< 6 mg P2O5/100g tal |
< 10 mg K2O/100g tal |
|
B srednje preskrbljeno |
6 - 12 mg P2O5/100g tal |
10 - 19 mg K2O100g tal |
|
C dobro |
12 - 25 mg P2O5/100g tal |
19 - 30 mg K2O/100g tal |
|
D čezmerno |
25 - 40 mg P2O5/100g tal |
30 - 40 mg K2O/100g tal |
|
E ekstremno |
> 40 mg P2O5/100g tal |
> 40 mg K2O/100g tal |
|
Združevanje razredov preskrbljenosti za namen kazalca (Mihelič in sod., 2010) |
Interpretacija kazalca založenosti tal |
|
Siromašno in srednje preskrbljeno (razred A + B) |
premalo |
|
Dobro (razred C) |
optimalno |
|
Čezmerno in ekstremno (razred D + E) |
preveč |
Rezultate kazalca predstavljamo na tri načine:
- porazdelitev vzorcev tal po razredih oskrbljenosti za fosfor (v %),
- porazdelitev vzorcev tal po razredih oskrbljenosti za kalij (v %),
- porazdelitev vzorcev tal po razredih: fosfor in kalij hkrati premalo, fosfor in kalij optimalna, fosfor in kalij hkrati preveč (v %).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Vsebnost rastlinam dostopnega fosforja (P2O5) |
mg P2O5/100 g tal |
eTLA podatkovna baza KIS |
2016–2024 |
Interni podatki |
Dnevno |
2.9.2025 |
Ne |
|
Vsebnost rastlinam dostopnega kalija (K2O) |
mg K2O/100 g tal |
eTLA podatkovna baza KIS |
2016–2024 |
Interni podatki |
Dnevno |
2.9.2025 |
Ne |
Opredelitev kazalca
- Relevantnost kazalca: 3
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 3
1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 3
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Gerlušnik, A., Vrščaj, B., 2022. Vzorčenje za potrebe spremljanja stanja kmetijskih tal v letu 2022 : končno poročilo. Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2022.
Gerlušnik, A., Vrščaj, B., Gričnik, M., 2023. Vzorčenje kmetijskih tal : Spremljanje stanja kmetijskih tal v letu 2023 : končno poročilo
Gerlušnik, A., Vrščaj, B., 2023. Krovno spremljanje stanja kmetijskih tal v letu 2023 : končno poročilo.
Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2023.
Gerlušnik, A., Vrščaj, B., Sušin, J., Verbič, J., Potočnik, M., Gričnik, M., 2024. Krovno spremljanje stanja kmetijskih tal v letu 2024 : končno poročilo. Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije,2024.
Mihelič, R., Čop, J., Jakše, M., Štampar, F., Majer, D., Tojnko, S., Vršič, S., 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
Mali, B., Marinšek, A., Žlindra, D., Simončič,P., Bergant,J., Šinkovec, M., Mežič, P., Vrščaj, B., Zupan, M., Grčman, H., 2016. Poročilo o izvedbi javnega naročila : Izdelava pilotnega vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih. Ljubljana : Gozdarski inštitut Slovenije : Kmetijski inštitut Slovenije : Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2016.
Mali, B., Marinšek, A., Voglar, G.,Žlindra, D., Simončič,P., Bergant,J., Šinkovec, M., Hladnik, J., Vrščaj, B., 2017. Vzorčenje tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2017 : poročilo o izvedbi naloge javnega naročila. Ljubljana : Gozdarski inštitut Slovenije : Kmetijski inštitut Slovenije : Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2017.
Mali, B., Marinšek, A., Voglar, G., Kozamernik, E., Železnik, P., Žlindra, D., Simončič,P., Bergant,J., Šinkovec, M., Vrščaj, B., 2018. Vzorčenje tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2018 : poročilo o izvedbi naloge javnega naročila. Ljubljana : Gozdarski inštitut Slovenije : Kmetijski inštitut Slovenije : Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2018.
Šinkovec, M., Bergant,J., Vrščaj, B., Mali, B., Marinšek, A., Voglar, G., Žlindra, D., Simončič,P., Mihelič, R., Turniški R., Zupan, M., Grčman, H., 2019. Vzorčenje v tleh in v lesnih ostankih iz trajnih nasadov za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljišč ih v letu 2020 : sklop A - Vzorčenje tal : zaključno poročilo. Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije : Gozdarski inštitut Slovenije ; Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2020
Zagorac, E., Bergant, J., Gričnik, M., Vrčaj, B., 2023. Primerjava podatkov analize kmetijskih tal iz sistema LUCAS z nacionalnim načinom spremljanja stanja kmetijskih tal : končno poročilo. Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2023