Kazalec vsebnost rastlinskih hranil v tleh predstavlja založenost kmetijskih zemljišč Slovenije z glavnima rastlinskima hraniloma fosforjem (P) in kalijem (K), ki ju spremljajta univerzalna kazalca kislost tal (pH) in vsebnost talne organske snovi (TOS).

Kazalec prikazuje vsebnost rastlinskih hranil za naslednje kategorije: ekstenzivni sadovnjak, njiva, oljčnik, pašnik, sadovnjak ter travnik.

Kazalec je povzetek statistične obdelave analitskih vrednosti parametrov merjenih v vzorcih tal.

Vrednosti so izražene v obliki srednjih vrednosti (mediane).

Ohranjanje rodovitnosti tal kmetijskih zemljišč je določeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v podzakonskih aktih ter drugih zakonih. Ohranjanje kakovostnih kmetijskih tal je tudi ustavna kategorija. Le s hranili primerno založena tla omogočajo količino in ekonomsko smiselno predelavo hrane in krme. Ohranjanje ustrezne količine hranil v tleh (=ohranjanje rodovitnosti tal) je osnova trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in tudi medgeneracijska odgovornost.

Z vsakim pridelkom iz tal odvzamemo tudi rastlinska hranila. Da z vsakoletnimi odvzemi hranil preprečimo osiromašenje tal, njihovo zakisanje in s tem zmanjšano rodovitnost tal (t.j. degradacijo tal), je treba hranila vračati z gnojenjem. Slednje mora biti izvedeno v takšnih količinah in na okolju ustrezen način tako, da tla vsebujejo primerne/optimalne količine, kot so navedene v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje (Mihelič in sod., 2010). Kljub temu, se optimalne in dosegljive vsebnosti lahko razlikujejo.

Vsebnosti P v vzorcih tal obdobja 2015–2020 so največkrat (pre)majhne v zgornjih slojih tal ekstenzivnih sadovnjakov (3,4), zelo majhne v tleh oljčnikov (6,9), travnikov (4,7) in pašnikov (3,5), so pod optimalnimi vrednostmi v sadovnjakih (10,8) in vinogradih (9,6) ter primerne na njivah (19,0 - vse vsebnosti so izražene v mg/100g zračno suhih tal). Nekatere (veliko) večje povprečne vrednosti (aritmetične sredine) nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s P.

S K so primerno založena tla oljčnikov (25,2), travnikov (18,1) in pašnikov (20,2), povečane vsebnosti so na njivah (24,8) in vinogradih (27,5). Tudi pri K nekatere večje povprečne vrednosti nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s K.

Vsebnost talne organske snovi (TOS) je primerna v tleh njiv (4,2 %), sadovnjakov (5,6 %), pričakovano dobra v tleh travinja (5,8) ter manjša v oljčnikih (3,2 %) in vinogradih (2,9 %) zaradi klimatskega območja in načina pridelave – intenzivnejše obdelave tal.

Kislost tal je manjša v sadovnjakih (5,9) in zaradi karbonatnih tal najvišja v oljčnikih (7,5).

Kazalec prikazuje stanje v obdobju 2015–2020 in še ne nakazuje smeri razvoja. Trende bo možno prepoznati ob naslednji osvežitvi kazalca ob koncu naslednjega štiriletnega obdobja.

Pri analizi velja omeniti njen delno omejen geografski obseg in število talnih vzorcev. Obdelani so podatki laboratorija Kmetijskega inštituta Slovenije. Žal v Sloveniji sistematično (še) ne zbiramo in ne obdelujemo podatkov lastnosti tal. Analitski podatki različnih talnih laboratorijev še vedno niso združeni in enotno obdelani. Deloma so rezultati meritev različnih laboratorijev tudi težko primerljivi zaradi ne povsem standardiziranih metod. Zaradi tega je onemogočen celovit in izčrpen pregled vsebnosti hranil in stanja kakovosti kmetijskih zemljišč. Kljub temu ocenjujemo, da izdelan kazalec omogoča vpogled v stanje hranil v kmetijskih tleh Slovenije.

Rodovitnost tal zajema poleg kemijskih tudi fizikalne lastnosti tal. Iz analiz prikazanih v tem kazalcu je možno sklepati tudi na stanje nekaterih drugih parametrov tal. Tako je npr. možno iz vsebnosti organske snovi sklepati na vsebnost stabilnejših oblik dušika v tleh, strukturnost tal, poroznost in propustnost tal, zadrževalne in očiščevalne sposobnosti, odpornost na sušo ter druge fizikalne, kemijske in biotske lastnosti ter sposobnosti izvajanja ekosistemskih storitev tal. Vsebnost talne organske snovi je primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na mediteranske države Evrope (ESDAC, 2010).