Kazalec prikazuje koncentracijo žvepla v gorivih za stacionarne kurilne naprave ter v gorivih v cestnem, letalskem in ladijskem prometu v Sloveniji.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, v veliki meri pa je dokazano, da prispeva tudi k nastanku trdnih delcev v ozračju.  

Letni izpusti SO₂ v Sloveniji se že nekaj časa izrazito zmanjšujejo, na kar pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih, ki ima velik vpliv na izpuste izpušnih plinov. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do potencialnih sprememb v kakovosti prsti in vode. Zakasneli vplivi kislih usedlin so pomembni zaradi škodljivih učinkov na vodne ekosisteme v rekah in jezerih ter zaradi škode, ki jo povzročajo v gozdovih, na pridelkih in ostali vegetaciji. Izpusti SO₂ prispevajo tudi k oblikovanju trdnih delcev v ozračju, kar ima škodljive vplive na zdravje ljudi.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo povprečne koncentracije žvepla v gorivih. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

V okviru monitoringa goriv so bili v letu 2012 na stacionarnih kurilnih napravah odvzeti vzorci za kurilno olje in ekstra lahko kurilno olje in sicer 4 vzorcev za kurilno olje ter 34 vzorcev za ekstra lahko kurilno olje, poleg tega pa še 120 vzorcev ekstra lahkega kurilnega olja v skladiščih. V obdobju 2006 - 2012 je koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju zmanjševala in ostajala v dovoljenih koncentracijah: leta 2009 je znašala 0,058 % m/m, leta 2010 je znašala 0,062 % m/m, leta 2011 0,066 % m/m, leta 2012 pa 0,06 % m/m. Koncentracija žvepla v kurilnem olju se je v istem obdobju prav tako zmanjševala oz. ostajala v dovoljenih koncentracijah: tako je leta 2009 znašala 0,54 % m/m, leta 2010 0,56 % m/m, leta 2011 0,57 % m/m, leta 2012 pa 0,72 % m/m. Od 1. januarja 2008 je dovoljena koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju 0,1 % m/m, v kurilnih oljih pa 1 % m/m, tako da dovoljene vrednosti, kljub manjšemu povišanju v letih 2010 - 2012 glede na leto 2009, niso bile presežene.

V letu 2012 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 127 vzorcev za 95-oktanski bencin, 27 vzorcev za 98-oktanski bencin in 162 vzorcev za dizel. Tako v zimskih kot tudi poletnih obdobjih v letih od 2005 do 2012 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjšala za vse vrste goriv in torej dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2012 ni bila presežena za nobeno gorivo. Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2012 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu so v obdobju od 2009 do 2012 postale razlike med koncentracijo žvepla v poletnem in zimskem obdobju nesignifikantne. To je med drugim tudi posledica ukrepov zaradi nove predpisane najvišje dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009.

V letu 2012 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer 2 vzorca za dizel in 3 za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se v obdobju 2008-2012 ni izrazito spreminjala. Dovoljene koncentracije žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) niso bile presežene.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2012 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.?

V Sloveniji so koncentracije žvepla v gorivih nižje od dovoljenih vrednosti, kar bo treba ohranjati tudi v prihodnje in redno izvajati monitoring kakovosti tekočih goriv. S tem ko se zmanjšujejo koncentracije žvepla, se namreč znižujejo tudi izpusti SO₂ in s tem izboljšuje kakovost okolja in zdravje ljudi.