Odkupne (tržne) cene so eden ključnih ekonomskih parametrov za spremljanje vrednosti proizvodnje, skupaj s cenami inputov pa tudi dohodkovnega položaja proizvajalcev. Kazalnik prikazuje povprečne letne odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov pri odkupovalcih (pravilniki o tržno-informacijskem sistemu) v Sloveniji in jih primerja s povprečjem EU.

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost s posebnimi značilnostmi, katero opredeljujejo velika odvisnost od naravnih dejavnikov, razmeroma velika nemobilnost proizvodnih dejavnikov, specifične značilnosti ponudbe in povpraševanja na kmetijskih trgih ter pogoste nestabilnosti na globalnih kmetijskih trgih. Poleg tega obstaja poseben družbeni interes za stanje in razvoj kmetijstva. Uresničevanje dolgoročnih strateških usmeritev je možno le v stabilnih ekonomskih razmerah za kmetovanje.

Odkupne cene kmetijskih proizvodov v Sloveniji so v pretežni meri pod vplivom gibanja odkupnih cen v pomembnejših državah proizvajalkah oziroma državah v regiji. V analiziranem obdobju so odkupne cene izbranih kmetijskih proizvodov v Sloveniji blizu ravni evropskega povprečja ali pa nekoliko pod njim, le pri mleku Slovenija sodi med države članice s podpovprečno odkupno ceno mleka.

Nihanja odkupnih cen analiziranih živinorejskih proizvodov so v pretežni meri posledica političnih razmer v svetu, ki vplivajo na povpraševanje po surovinah in proizvodih na svetovni ravni, nihanje cen krme (perutninarstvo in prašičereja) in druge stroške prireje. Nihanja cen rastlinskih proizvodov so tipično bolj pogojena z razmerami za pridelavo na širših območjih in s tem razpoložljivimi količinami, v manjši meri na njih vpliva tudi gibanje cen inputov (gorivo, gnojila, ipd.).

Pri govejem mesu so slovenske cene vseskozi nižje od povprečnih evropskih cen. Cene govejega mesa so bile v porastu do leta 2012, nato pa je sledilo obdobje stagnacije. V letih 2019 in 2020 so se cene govejega mesa zniževale, nakar je v obdobju let 2021–2023 sledil strm porast cen. Pri prašičih so bile cene pitovnih kategorij nad evropskim povprečjem še dve leti po vstopu Slovenije v EU (2004), nato so bile do leta 2014 nekoliko pod njim. V letu 2014 so se cene prašičev v EU znižale bolj kot v Sloveniji, zato od takrat ponovno beležimo raven cen nad evropskim povprečjem. Odkupne cene prašičev so medletno precej nihale, kljub temu pa je v obdobju 2010–2020 opazen rahel trend rasti. Občuten porast odkupnih cen prašičev je opazen v letih 2022 in 2023, po dveh zaporednih letih znižanja cen. Zaradi regionalne omejenosti trga z mesom piščancev (brojlerjev) so povprečne odkupne cene vseskozi nad povprečjem EU, se pa prilagajajo gibanju cen na evropskih trgih in so kljub občasnim nihanjem v porastu. Podobno kot pri govejem in prašičjem mesu, tudi pri piščančjem mesu in pri ceni jajc velja, da je ta praviloma nad EU povprečjem. Tudi odkupne cene piščančjega mesa in jajc so izrazito narasle v letu 2021. Odkupne cene mleka sledijo trendom gibanja cen mleka pomembnejših proizvajalk v Evropi. Za Slovenijo je značilno, da pri odkupni ceni mleka, sodi v skupino držav članic EU z najnižjimi odkupnimi cenami mleka.

Cene žit so v precejšni meri odvisne od letine, tako po količini kot tudi po kakovosti. Tako so tudi pri pšenici in koruzi med leti precejšna cenovna nihanja med letinami. Delno na gibanje cen vpliva tudi povpraševanje na svetovnem trgu ter gibanje cen surovin, kot so nafta in drugi energenti ter surovine za proizvodnjo gnojil. Za obe žiti velja, da so povprečne odkupne cene v analiziranem obdobju v Sloveniji zelo blizu povprečju EU.

Za interpretacijo doseganja ekonomskih strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva je poleg odkupnih cen obvezna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta in ostalo.