Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki so lahko posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza zajema obdobje od 2002 do 2022, pri čemer so za primerljivost Slovenije z drugimi evropskimi državami podane tudi stopnje umrljivosti v izbranih evropskih državah.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je ključni kazalec, ki posredno ocenjuje vpliv negativnih okoljskih dejavnikov na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka, socialno-ekonomskimi pogoji, dostopom do zdravstvenega varstva ter zdravstvenim stanjem matere.

Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.

Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004).

V študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m³ poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

Stopnja umrljivosti (št. smrti na 1000 živorojenih) dojenčkov (< 1 leto) zaradi bolezni dihal (H65-H66, J00-J22, P23, U04, U07.1, U07.2, U09.9, U10.9) je v EU 0,12. Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v nekaterih državah 0, v Nemčiji 0,01, v Romuniji pa 1,24 smrti na 1000 živorojenih otrok) (WHO, 2023 in EUROSTAT, 2023). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za opazovano obdobje (2002 do 2022) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča; v zadnjih petih letih je zaradi dihalnih obolenj umrl en dojenček (v letu 2021). Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope.

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.