KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

 


Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov kovin (svinec, kadmij, živo srebro) v zrak v obdobju 1990-2020 v Sloveniji in gibanje izpustov po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste težkih kovin v državah Evropske unije za leto 2020.

Kovine so onesnaževala, ki so obstojna v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov manjšim koncentracijam kovin lahko izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, potencialno škodljivim koncentracijam. Že izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in poškodbe ledvic ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam. Raziskuje se predvsem potencialna vloga kovin pri karcinogenih, imunskih in reproduktivnih učinkih ter učinkih v človekovem razvoju. Kovine niso omejene na določeno geografsko območje in jih ni mogoče učinkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prenašajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.


Grafi

Slika ZR12-1: Gibanje izpustov težkih kovin v Sloveniji , 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Svinec (Pb) [indeks (1990=100)]

Kadmij (Cd) [indeks (1990=100)]

Živo srebro (Hg) [indeks (1990=100)]

1990

100

100

100

1991

89,54

87,10

92,31

1992

83,92

89,49

91,06

1993

82,12

85,95

83,17

1994

82,86

87,77

83,45

1995

53,45

87,42

71,69

1996

25,38

85,29

67,99

1997

23,35

90,18

75,14

1998

20,22

92,30

76,88

1999

18,13

86,05

69,96

2000

16,53

90,21

68,98

2001

13,46

103,70

64,66

2002

11,77

95,25

67,11

2003

11,97

100,64

63,79

2004

12,23

100,48

62,12

2005

13,44

112,22

63,48

2006

13,15

107,01

59,35

2007

13,21

113,85

60,50

2008

14,05

113,13

61,82

2009

10,59

99,94

52,25

2010

12,70

108,45

54,20

2011

12,54

108,32

53,71

2012

12,31

102,28

52,80

2013

11,45

103,82

54,43

2014

10,40

92,89

52,27

2015

11,00

98,02

51,31

2016

11,17

99,65

51,13

2017

11,06

99,03

53,99

2018

11,38

93,27

54,58

2019

10,19

89,28

53,92

2020

8,90

85,80

52,64

Slika ZR12-2: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji po kategorijah virov, 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

1990

0,84

0,96

29,09

8,06

1,22

2,35

0,00

0

1991

0,76

0,85

25,60

7,87

1,44

1,55

0,00

0

1992

0,85

0,68

25,01

6,27

1,24

1,63

0,00

0

1993

0,81

0,56

26,70

4,30

1,09

1,45

0,00

0

1994

0,79

0,49

26,66

4,75

0,90

1,62

0,01

0

1995

0,77

0,55

16,75

2,22

0,83

1,60

0,00

0

1996

0,70

0,56

6,66

0,65

0,82

1,40

0,00

0

1997

0,77

0,58

5,77

0,49

0,74

1,56

0,01

0

1998

0,81

0,58

4,33

0,49

0,72

1,65

0,01

0

1999

0,71

0,52

3,65

0,34

0,73

1,75

0,01

0

2000

0,74

0,51

2,99

0,16

0,68

1,94

0,01

0

2001

0,81

0,59

1,53

0,02

0,78

1,98

0,02

0

2002

0,85

0,68

0,74

0,00

0,63

2,07

0,03

0

2003

0,80

0,59

0,74

0,00

0,66

2,27

0,04

0

2004

0,82

0,62

0,72

0,00

0,62

2,41

0,01

0

2005

0,83

0,61

0,74

0,00

0,71

2,81

0,01

0

2006

0,85

0,60

0,76

0,00

0,63

2,75

0,01

0

2007

0,87

0,52

0,81

0,00

0,69

2,71

0,01

0

2008

0,88

0,52

0,89

0,00

0,70

2,97

0,01

0

2009

0,82

0,45

0,76

0,00

0,68

1,77

0,02

0

2010

0,84

0,46

0,77

0,00

0,68

2,61

0,05

0

2011

0,86

0,45

0,79

0,00

0,68

2,51

0,05

0

2012

0,82

0,41

0,77

0,00

0,65

2,55

0,04

0

2013

0,79

0,45

0,73

0,00

0,66

2,19

0,04

0

2014

0,60

0,48

0,71

0,00

0,54

2,05

0,03

0

2015

0,64

0,43

0,70

0,00

0,61

2,28

0,03

0

2016

0,69

0,40

0,72

0,00

0,62

2,29

0,03

0

2017

0,69

0,43

0,74

0,00

0,58

2,24

0,03

0

2018

0,67

0,43

0,57

0,00

0,51

2,63

0,03

0

2019

0,65

0,43

0,56

0,00

0,48

2,18

0,03

0

2020

0,64

0,37

0,46

0,00

0,46

1,82

0,03

0

Slika ZR12-3: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020, Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Latvija [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

84,49

67,99

76,47

87,34

96,41

72,20

89,54

75,04

1992

60,19

49,94

57,43

33,95

99,75

54,70

83,92

57,60

1993

42,65

49,46

53,10

29,60

121,62

60,95

82,12

52,69

1994

29,54

53,89

48,89

23,69

118,75

63,88

82,86

48,59

1995

11,18

50,38

46,60

17,54

115,43

54,66

53,45

44,66

1996

10,65

40,54

44,07

14,01

111,18

52,91

25,38

38,70

1997

10,57

36,77

39,80

11,93

115,10

69,69

23,35

33,99

1998

10,19

34,98

36,69

11,16

111,91

66,51

20,22

30,79

1999

10,08

34,01

32,77

3,53

115,73

64,81

18,13

27,00

2000

9,97

27,78

22,47

2,33

114,54

65,51

16,53

18,25

2001

9,81

21,23

16,92

2,39

101,47

65,94

13,46

13,15

2002

10,37

12,99

6,10

2,52

120,58

66,48

11,77

10,56

2003

10,44

6,28

6,25

2,57

124,63

71,96

11,97

9,91

2004

10,55

4,11

6,57

2,42

129,64

72,72

12,23

9,19

2005

11,20

2,63

6,89

1,32

1344,32

72,46

13,44

8,64

2006

11,61

1,97

6,91

1,23

1361,89

72,63

13,15

8,52

2007

6,21

1,90

6,85

1,18

1382,01

73,89

13,21

8,33

2008

6,24

1,79

6,42

1,39

1357,86

69,77

14,05

8,42

2009

5,81

1,67

4,53

1,12

1289,87

58,35

10,59

6,36

2010

6,40

1,56

5,05

1,04

1282,05

70,34

12,70

7,28

2011

6,45

1,51

5,29

1,17

882,41

1,65

12,54

5,83

2012

6,45

1,35

5,13

1,16

3273,55

2,32

12,31

5,68

2013

6,59

1,61

4,72

1,09

1164,53

1,54

11,45

5,82

2014

6,24

1,49

4,80

1,04

1525,90

1,34

10,40

5,46

2015

6,07

1,50

4,60

1,10

483,25

1,28

11,00

5,26

2016

6,27

1,53

4,06

1,11

279,41

1,28

11,17

5,03

2017

6,30

1,55

4,24

1,08

73,26

1,31

11,06

5,15

2018

6,20

1,59

4,27

1,02

76,31

1,32

11,38

5,45

2019

6,03

0,98

4,12

1,05

82,93

1,29

10,19

4,91

2020

5,36

1,04

3,64

0,86

68,62

1,20

8,90

4,38

Slika ZR12-4: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji po kategorijah virov
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Ubežne emisije [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

Skupaj [t]

1990

0,10

0,06

0,01

0,00

0,24

0,00

0,19

0,00

0

0,61

1991

0,09

0,05

0,01

0,00

0,25

0,00

0,12

0,00

0

0,53

1992

0,10

0,05

0,01

0,00

0,25

0,00

0,13

0,00

0

0,55

1993

0,10

0,05

0,01

0,00

0,25

0,00

0,11

0,00

0

0,53

1994

0,10

0,05

0,01

0,00

0,25

0,00

0,13

0,00

0

0,54

1995

0,09

0,05

0,01

0,00

0,25

0,00

0,13

0,00

0

0,53

1996

0,08

0,06

0,02

0,00

0,25

0,00

0,11

0,00

0

0,52

1997

0,09

0,06

0,02

0,00

0,25

0,00

0,12

0,00

0

0,55

1998

0,10

0,06

0,01

0,00

0,25

0,00

0,13

0,00

0

0,56

1999

0,09

0,03

0,01

0,00

0,25

0,00

0,14

0,00

0

0,53

2000

0,09

0,03

0,01

0,00

0,26

0,00

0,15

0,00

0

0,55

2001

0,10

0,06

0,01

0,00

0,31

0,00

0,15

0,00

0

0,63

2002

0,10

0,06

0,01

0,00

0,24

0,00

0,16

0,00

0

0,58

2003

0,10

0,07

0,01

0,00

0,26

0,00

0,17

0,01

0

0,61

2004

0,10

0,08

0,01

0,00

0,25

0,00

0,17

0,00

0

0,61

2005

0,10

0,08

0,02

0,00

0,30

0,00

0,18

0,00

0

0,69

2006

0,10

0,07

0,02

0,00

0,27

0,00

0,19

0,00

0

0,65

2007

0,10

0,06

0,02

0,00

0,31

0,00

0,20

0,00

0

0,70

2008

0,10

0,06

0,02

0,00

0,30

0,00

0,20

0,00

0

0,69

2009

0,10

0,05

0,02

0,00

0,29

0,00

0,15

0,00

0

0,61

2010

0,10

0,05

0,02

0,00

0,30

0,00

0,18

0,01

0

0,66

2011

0,10

0,05

0,02

0,00

0,30

0,00

0,19

0,01

0

0,66

2012

0,10

0,04

0,02

0,00

0,29

0,00

0,17

0,01

0

0,62

2013

0,09

0,05

0,02

0,00

0,30

0,00

0,17

0,01

0

0,63

2014

0,07

0,06

0,02

0,00

0,25

0,00

0,17

0,00

0

0,57

2015

0,08

0,06

0,02

0,00

0,28

0,00

0,16

0,00

0

0,60

2016

0,08

0,05

0,02

0,00

0,28

0,00

0,16

0,00

0

0,61

2017

0,08

0,06

0,02

0,00

0,27

0,00

0,17

0,00

0

0,61

2018

0,08

0,05

0,02

0,00

0,24

0,00

0,17

0,00

0

0,57

2019

0,08

0,06

0,02

0,00

0,22

0,00

0,17

0,00

0

0,55

2020

0,07

0,06

0,02

0,00

0,21

0,00

0,16

0,00

0

0,52

Slika ZR12-5: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020
Viri: 

National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Litva [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

94,64

92,60

107,71

93,45

111,28

57,00

87,10

91,08

1992

78,81

72,82

101,97

87,14

57,96

49,76

89,49

84,36

1993

71,17

76,35

98,82

90,78

63,60

50,66

85,95

80,07

1994

65,80

67,61

95,60

87,81

59,61

40,68

87,77

78,81

1995

63,50

73,68

95,42

86,40

52,14

31,81

87,42

76,65

1996

62,70

78,73

93,56

84,93

56,63

28,57

85,29

77,41

1997

60,87

75,86

93,17

84,73

58,25

23,78

90,18

76,20

1998

58,20

79,11

90,00

83,44

72,76

25,34

92,30

73,11

1999

60,47

82,30

89,03

80,48

59,68

22,95

86,05

70,20

2000

59,58

76,91

91,43

94,45

54,60

21,11

90,21

64,30

2001

60,50

84,00

89,48

99,21

66,14

26,10

103,70

61,16

2002

59,41

83,54

74,56

82,43

71,73

20,56

95,25

60,99

2003

60,68

89,97

71,35

86,06

75,27

19,85

100,64

58,19

2004

60,62

91,16

74,83

76,90

83,27

24,16

100,48

56,72

2005

63,33

96,12

77,23

70,65

85,33

21,70

112,22

54,15

2006

66,03

91,64

72,66

71,87

81,01

21,33

107,01

52,40

2007

52,57

81,47

70,97

74,69

68,55

18,94

113,85

49,97

2008

53,60

83,82

62,93

72,21

83,77

18,04

113,13

47,94

2009

52,81

82,00

49,40

75,65

79,30

17,25

99,94

42,31

2010

57,66

84,02

46,81

80,09

82,62

19,19

108,45

43,06

2011

55,98

78,43

46,39

88,01

82,81

18,23

108,32

42,05

2012

57,16

75,27

43,31

90,44

82,30

17,50

102,28

39,86

2013

57,42

75,30

39,86

89,19

83,33

16,15

103,82

38,85

2014

54,01

67,56

39,14

80,75

76,36

13,75

92,89

37,98

2015

55,20

71,79

39,20

85,76

82,03

13,30

98,02

37,42

2016

54,59

67,45

38,65

83,90

88,33

14,06

99,65

37,54

2017

55,93

67,45

39,08

84,39

91,55

14,28

99,03

37,01

2018

55,60

68,21

38,89

76,50

89,40

13,18

93,27

36,10

2019

54,80

64,56

37,70

73,23

89,02

11,80

89,28

34,63

2020

53,65

64,14

34,92

72,61

87,05

10,47

85,80

32,79

Slika ZR12-6: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji po kategorijah virov
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Ubežni izpusti [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

Skupaj [t]

1990

0,16

0,10

0,01

0,00

0,04

0,00

0,05

0,01

0

0,38

1991

0,14

0,10

0,01

0,00

0,05

0,00

0,03

0,01

0

0,35

1992

0,16

0,08

0,01

0,00

0,04

0,00

0,03

0,01

0

0,34

1993

0,16

0,07

0,01

0,00

0,04

0,00

0,03

0,01

0

0,31

1994

0,15

0,07

0,01

0,00

0,03

0,00

0,04

0,02

0

0,31

1995

0,11

0,08

0,01

0,00

0,03

0,00

0,04

0,01

0

0,27

1996

0,10

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,03

0,01

0

0,25

1997

0,11

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,03

0,02

0

0,28

1998

0,12

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,03

0,02

0

0,29

1999

0,10

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,03

0,02

0

0,26

2000

0,10

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,26

2001

0,07

0,09

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,24

2002

0,08

0,09

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,25

2003

0,07

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,03

0

0,24

2004

0,06

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,23

2005

0,06

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,24

2006

0,04

0,09

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,02

0

0,22

2007

0,05

0,08

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,02

0

0,23

2008

0,04

0,09

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,02

0

0,23

2009

0,04

0,07

0,01

0,00

0,02

0,00

0,04

0,02

0

0,20

2010

0,04

0,06

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,02

0

0,20

2011

0,04

0,06

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,02

0

0,20

2012

0,04

0,06

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,02

0

0,20

2013

0,04

0,07

0,01

0,00

0,02

0,00

0,05

0,03

0

0,20

2014

0,03

0,07

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,02

0

0,20

2015

0,03

0,06

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,19

2016

0,03

0,06

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,19

2017

0,04

0,07

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,20

2018

0,03

0,07

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,20

2019

0,03

0,07

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,20

2020

0,03

0,07

0,01

0,00

0,01

0,00

0,05

0,03

0

0,20

Slika ZR12-7: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020
Viri: 

National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Portugalska [indeks (1990 = 100)]

Danska [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

96,02

96,73

97,56

97,00

101,81

103,69

92,31

93,93

1992

79,37

98,37

96,52

85,70

102,72

94,81

91,06

87,62

1993

69,41

28,35

94,28

87,05

100,42

92,67

83,17

80,02

1994

62,15

26,07

91,71

83,36

105,06

80,48

83,45

78,10

1995

63,09

25,76

93,85

71,20

111,36

73,44

71,69

76,74

1996

59,82

24,99

92,36

68,64

115,66

77,87

67,99

74,03

1997

62,18

29,18

94,49

66,18

128,05

62,63

75,14

69,60

1998

56,42

31,18

93,90

63,04

118,72

53,22

76,88

66,06

1999

54,66

34,17

90,71

62,47

116,28

47,02

69,96

63,57

2000

55,30

42,61

95,31

61,18

106,77

31,84

68,98

62,70

2001

58,05

43,69

94,48

60,85

93,05

27,72

64,66

57,92

2002

58,14

47,79

94,75

58,48

90,40

26,79

67,11

58,54

2003

59,78

49,75

99,10

57,76

85,00

27,50

63,79

56,40

2004

59,22

50,75

84,97

54,86

87,13

23,06

62,12

54,16

2005

63,52

52,73

81,89

49,22

81,94

21,96

63,48

52,11

2006

42,70

50,28

83,92

35,59

80,76

19,59

59,35

50,25

2007

43,03

52,65

75,07

34,72

79,76

19,16

60,50

47,51

2008

43,60

50,91

70,54

36,19

76,36

18,94

61,82

44,79

2009

38,37

44,91

52,90

33,12

74,87

14,37

52,25

38,20

2010

43,00

46,88

55,60

32,53

73,37

13,62

54,20

39,23

2011

42,86

44,83

56,32

32,26

65,84

12,55

53,71

39,46

2012

43,41

42,14

60,64

33,29

63,26

9,82

52,80

37,61

2013

45,42

43,36

50,90

29,97

60,49

10,56

54,43

35,24

2014

43,31

42,17

55,38

31,47

59,58

10,67

52,27

34,98

2015

42,79

41,13

47,34

32,86

62,58

9,13

51,31

33,21

2016

39,98

41,84

41,88

32,05

61,01

10,60

51,13

31,75

2017

41,15

36,24

46,15

35,79

64,33

9,05

53,99

31,69

2018

39,90

36,30

45,08

31,11

61,23

8,77

54,58

31,07

2019

40,52

32,21

41,69

30,31

58,73

7,38

53,92

28,21

2020

41,09

32,90

37,78

29,35

56,16

7,48

52,64

25,42


Cilji

  • zmanjšanje skupnih letnih izpustov kadmija, svinca in živega srebra v zrak pod mejno raven iz leta 1990 (Protokol o težkih kovinah),
  • uporaba ukrepov nadzora nad proizvodnjo in trgovanjem s kovinami.

 

Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji so leta 2020 znašali 3,8 t. Glede na leto 1990 so se izpusti svinca v Sloveniji zmanjšali kar za 91 %, najbolj na račun vpeljave neosvinčenega bencina. Največji upad izpustov je bil zabeležen leta 1995, ko je prišla v veljavo Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena. Osvinčeno gorivo je bilo umaknjeno iz prodaje julija 2001. Glavne vire izpustov svinca so leta 2020 predstavljali industrijski procesi. Izpusti svinca v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 96 %. Največji upad je v tem obdobju zabeležila Madžarska. Leta 2020 je najvišje izpuste svinca med članicami Evropske unije beležila Poljska, najmanjše pa Malta.

 

Izpusti kadmija (Cd) so leta 2020 v Sloveniji znašali 0,52 t. V obdobju 1990-2020 so se izpusti zmanjšali za 14 %. Mala kurišča so bila leta 2020 glavni vir izpustov kadmija v ozračje. Izpusti kadmija iz industrije so v devetdesetih upadli zaradi boljših tehnologij za zmanjševanje izpustov pri čiščenju odpadnih voda, v sežigalnicah, pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi zaprtja starejših in neekonomičnih industrijskih objektov. Izpusti kadmija v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 67 %. Leta 2020 je najvišje izpuste kadmija v EU-27 beležila Nemčija, najmanjše pa Ciper. Največje zmanjšanje je dosegla Finska.

 

Izpusti živega srebra (Hg) v zrak v Sloveniji so leta 2020 znašali 0,20 t. V obdobju 1990-2020 so v Sloveniji upadli za 47 %. Glavni vir Hg je bila v letu 2020 raba goriv v industriji. Izpusti Hg v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 75 %, največje zmanjšanje je dosegla Danska. Največje izpuste Hg v EU-27 je leta 2020 prispevala Poljska, najnižje pa Malta. Upad izpustov živega srebra v zrak v EU lahko pripišemo izboljšanemu nadzoru nad živosrebrnimi celicami v industrijskih procesih ter zaradi upada rabe premoga in zamenjave z drugimi gorivi.

 

Za zmanjšanje izpustov kovin v Sloveniji je pomembna naslednja zakonodaja:

  • Program za opustitev uporabe osvinčenega bencina v Sloveniji (september 1998),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (februar 2004),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (maj 2004).

 

Zakon o varstvu okolja zahteva, da morajo vsi večji nepremični viri izpustov zaprositi za integrirano okoljsko dovoljenje. To velja tako za obstoječe in nove naprave, kar je urejeno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za obstoječe industrijske obrate so dovoljenja v pripravi in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

 

Zakonodaja s področja kovin na ravni Evropske unije zajema Protokol o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), ki zajema  tri ključne škodljive snovi: kadmij, živo srebro in svinec. Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaženja (IPPC), z namenom zmanjšanja izpustov (težkih) kovin in organskih onesnaževal iz industrijske proizvodnje, definira obveznosti za obratovalna dovoljenja, vpeljuje ciljne vrednosti oz. merila uspešnosti za energetsko učinkovitost in zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij tako v novih kot tudi v obstoječih napravah.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Protokolu o težkih kovinah, ki je del Konvencije iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (2001/379/ES)

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.
 

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste težkih kovin v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Cestni promet, Ostali promet, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Industrijski procesi in raba topil, Ubežni izpusti, Odpadki in Kmetijstvo.

 

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra  tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.

Metodologija obdelave podatkov:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z izhodiščnim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Geografska pokritost:

EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.  

 

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska agencija za okolje

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020

 

1990-2020

septembra za predpreteklo leto

 

letno

10. oktober 2022

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Prednost: podatki so preračunani po enotni metodologiji EMEP/EEA in zato medsebojno primerljivi.

Slabosti: Ocene izpustov svinca so od leta 1990 zaradi največjega vira temeljile na meritvah koncentracij svinca v gorivih, ki so bile strogo nadzorovane, dokler goriv niso postopoma odpravili v poznih devetdesetih letih. Te ocene so zanesljive, manj zanesljive so ocene v zadnjih letih, saj je raven izpustov dosti nižja in je pridobljena iz manjšega števila virov. Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

            Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

            Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

-     Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 2

      Prostorska primerljivost: 2