Izpusti težkih kovin | Okoljski kazalci

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

2017

2016

2015

2014

2013

Poglejte si

Gibanje števila avtomobilov v gospodinjstvih 2015-2019

Delež posameznih vrst sijalk v gospodinjstvih v preteklem letu

Delež ljudi ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov kovin (svinec, kadmij, živo srebro) v zrak v obdobju 1990-2020 v Sloveniji in gibanje izpustov po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste težkih kovin v državah Evropske unije za leto 2020.

Kovine so onesnaževala, ki so obstojna v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov manjšim koncentracijam kovin lahko izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, potencialno škodljivim koncentracijam. Že izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in poškodbe ledvic ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam. Raziskuje se predvsem potencialna vloga kovin pri karcinogenih, imunskih in reproduktivnih učinkih ter učinkih v človekovem razvoju. Kovine niso omejene na določeno geografsko območje in jih ni mogoče učinkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prenašajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.

Grafi

Slika ZR12-1: Gibanje izpustov težkih kovin v Sloveniji , 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Svinec (Pb) [indeks (1990=100)]	Kadmij (Cd) [indeks (1990=100)]	Živo srebro (Hg) [indeks (1990=100)]
1990	100	100	100
1991	89,54	87,10	92,31
1992	83,92	89,49	91,06
1993	82,12	85,95	83,17
1994	82,86	87,77	83,45
1995	53,45	87,42	71,69
1996	25,38	85,29	67,99
1997	23,35	90,18	75,14
1998	20,22	92,30	76,88
1999	18,13	86,05	69,96
2000	16,53	90,21	68,98
2001	13,46	103,70	64,66
2002	11,77	95,25	67,11
2003	11,97	100,64	63,79
2004	12,23	100,48	62,12
2005	13,44	112,22	63,48
2006	13,15	107,01	59,35
2007	13,21	113,85	60,50
2008	14,05	113,13	61,82
2009	10,59	99,94	52,25
2010	12,70	108,45	54,20
2011	12,54	108,32	53,71
2012	12,31	102,28	52,80
2013	11,45	103,82	54,43
2014	10,40	92,89	52,27
2015	11,00	98,02	51,31
2016	11,17	99,65	51,13
2017	11,06	99,03	53,99
2018	11,38	93,27	54,58
2019	10,19	89,28	53,92
2020	8,90	85,80	52,64

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-2: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji po kategorijah virov, 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Ostali promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]
1990	0,84	0,96	29,09	8,06	1,22	2,35	0,00
1991	0,76	0,85	25,60	7,87	1,44	1,55	0,00
1992	0,85	0,68	25,01	6,27	1,24	1,63	0,00
1993	0,81	0,56	26,70	4,30	1,09	1,45	0,00
1994	0,79	0,49	26,66	4,75	0,90	1,62	0,01
1995	0,77	0,55	16,75	2,22	0,83	1,60	0,00
1996	0,70	0,56	6,66	0,65	0,82	1,40	0,00
1997	0,77	0,58	5,77	0,49	0,74	1,56	0,01
1998	0,81	0,58	4,33	0,49	0,72	1,65	0,01
1999	0,71	0,52	3,65	0,34	0,73	1,75	0,01
2000	0,74	0,51	2,99	0,16	0,68	1,94	0,01
2001	0,81	0,59	1,53	0,02	0,78	1,98	0,02
2002	0,85	0,68	0,74	0,00	0,63	2,07	0,03
2003	0,80	0,59	0,74	0,00	0,66	2,27	0,04
2004	0,82	0,62	0,72	0,00	0,62	2,41	0,01
2005	0,83	0,61	0,74	0,00	0,71	2,81	0,01
2006	0,85	0,60	0,76	0,00	0,63	2,75	0,01
2007	0,87	0,52	0,81	0,00	0,69	2,71	0,01
2008	0,88	0,52	0,89	0,00	0,70	2,97	0,01
2009	0,82	0,45	0,76	0,00	0,68	1,77	0,02
2010	0,84	0,46	0,77	0,00	0,68	2,61	0,05
2011	0,86	0,45	0,79	0,00	0,68	2,51	0,05
2012	0,82	0,41	0,77	0,00	0,65	2,55	0,04
2013	0,79	0,45	0,73	0,00	0,66	2,19	0,04
2014	0,60	0,48	0,71	0,00	0,54	2,05	0,03
2015	0,64	0,43	0,70	0,00	0,61	2,28	0,03
2016	0,69	0,40	0,72	0,00	0,62	2,29	0,03
2017	0,69	0,43	0,74	0,00	0,58	2,24	0,03
2018	0,67	0,43	0,57	0,00	0,51	2,63	0,03
2019	0,65	0,43	0,56	0,00	0,48	2,18	0,03
2020	0,64	0,37	0,46	0,00	0,46	1,82	0,03

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-3: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020, Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	84,49	67,99	76,47	87,34	96,41	72,20	89,54	75,04
1992	60,19	49,94	57,43	33,95	99,75	54,70	83,92	57,60
1993	42,65	49,46	53,10	29,60	121,62	60,95	82,12	52,69
1994	29,54	53,89	48,89	23,69	118,75	63,88	82,86	48,59
1995	11,18	50,38	46,60	17,54	115,43	54,66	53,45	44,66
1996	10,65	40,54	44,07	14,01	111,18	52,91	25,38	38,70
1997	10,57	36,77	39,80	11,93	115,10	69,69	23,35	33,99
1998	10,19	34,98	36,69	11,16	111,91	66,51	20,22	30,79
1999	10,08	34,01	32,77	3,53	115,73	64,81	18,13	27,00
2000	9,97	27,78	22,47	2,33	114,54	65,51	16,53	18,25
2001	9,81	21,23	16,92	2,39	101,47	65,94	13,46	13,15
2002	10,37	12,99	6,10	2,52	120,58	66,48	11,77	10,56
2003	10,44	6,28	6,25	2,57	124,63	71,96	11,97	9,91
2004	10,55	4,11	6,57	2,42	129,64	72,72	12,23	9,19
2005	11,20	2,63	6,89	1,32	1344,32	72,46	13,44	8,64
2006	11,61	1,97	6,91	1,23	1361,89	72,63	13,15	8,52
2007	6,21	1,90	6,85	1,18	1382,01	73,89	13,21	8,33
2008	6,24	1,79	6,42	1,39	1357,86	69,77	14,05	8,42
2009	5,81	1,67	4,53	1,12	1289,87	58,35	10,59	6,36
2010	6,40	1,56	5,05	1,04	1282,05	70,34	12,70	7,28
2011	6,45	1,51	5,29	1,17	882,41	1,65	12,54	5,83
2012	6,45	1,35	5,13	1,16	3273,55	2,32	12,31	5,68
2013	6,59	1,61	4,72	1,09	1164,53	1,54	11,45	5,82
2014	6,24	1,49	4,80	1,04	1525,90	1,34	10,40	5,46
2015	6,07	1,50	4,60	1,10	483,25	1,28	11,00	5,26
2016	6,27	1,53	4,06	1,11	279,41	1,28	11,17	5,03
2017	6,30	1,55	4,24	1,08	73,26	1,31	11,06	5,15
2018	6,20	1,59	4,27	1,02	76,31	1,32	11,38	5,45
2019	6,03	0,98	4,12	1,05	82,93	1,29	10,19	4,91
2020	5,36	1,04	3,64	0,86	68,62	1,20	8,90	4,38

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-4: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji po kategorijah virov

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]	Skupaj [t]
1990	0,10	0,06	0,01	0,24	0,19	0,00	0,61
1991	0,09	0,05	0,01	0,25	0,12	0,00	0,53
1992	0,10	0,05	0,01	0,25	0,13	0,00	0,55
1993	0,10	0,05	0,01	0,25	0,11	0,00	0,53
1994	0,10	0,05	0,01	0,25	0,13	0,00	0,54
1995	0,09	0,05	0,01	0,25	0,13	0,00	0,53
1996	0,08	0,06	0,02	0,25	0,11	0,00	0,52
1997	0,09	0,06	0,02	0,25	0,12	0,00	0,55
1998	0,10	0,06	0,01	0,25	0,13	0,00	0,56
1999	0,09	0,03	0,01	0,25	0,14	0,00	0,53
2000	0,09	0,03	0,01	0,26	0,15	0,00	0,55
2001	0,10	0,06	0,01	0,31	0,15	0,00	0,63
2002	0,10	0,06	0,01	0,24	0,16	0,00	0,58
2003	0,10	0,07	0,01	0,26	0,17	0,01	0,61
2004	0,10	0,08	0,01	0,25	0,17	0,00	0,61
2005	0,10	0,08	0,02	0,30	0,18	0,00	0,69
2006	0,10	0,07	0,02	0,27	0,19	0,00	0,65
2007	0,10	0,06	0,02	0,31	0,20	0,00	0,70
2008	0,10	0,06	0,02	0,30	0,20	0,00	0,69
2009	0,10	0,05	0,02	0,29	0,15	0,00	0,61
2010	0,10	0,05	0,02	0,30	0,18	0,01	0,66
2011	0,10	0,05	0,02	0,30	0,19	0,01	0,66
2012	0,10	0,04	0,02	0,29	0,17	0,01	0,62
2013	0,09	0,05	0,02	0,30	0,17	0,01	0,63
2014	0,07	0,06	0,02	0,25	0,17	0,00	0,57
2015	0,08	0,06	0,02	0,28	0,16	0,00	0,60
2016	0,08	0,05	0,02	0,28	0,16	0,00	0,61
2017	0,08	0,06	0,02	0,27	0,17	0,00	0,61
2018	0,08	0,05	0,02	0,24	0,17	0,00	0,57
2019	0,08	0,06	0,02	0,22	0,17	0,00	0,55
2020	0,07	0,06	0,02	0,21	0,16	0,00	0,52

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-5: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020

Viri:

National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Litva [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	94,64	92,60	107,71	93,45	111,28	57,00	87,10	91,08
1992	78,81	72,82	101,97	87,14	57,96	49,76	89,49	84,36
1993	71,17	76,35	98,82	90,78	63,60	50,66	85,95	80,07
1994	65,80	67,61	95,60	87,81	59,61	40,68	87,77	78,81
1995	63,50	73,68	95,42	86,40	52,14	31,81	87,42	76,65
1996	62,70	78,73	93,56	84,93	56,63	28,57	85,29	77,41
1997	60,87	75,86	93,17	84,73	58,25	23,78	90,18	76,20
1998	58,20	79,11	90,00	83,44	72,76	25,34	92,30	73,11
1999	60,47	82,30	89,03	80,48	59,68	22,95	86,05	70,20
2000	59,58	76,91	91,43	94,45	54,60	21,11	90,21	64,30
2001	60,50	84,00	89,48	99,21	66,14	26,10	103,70	61,16
2002	59,41	83,54	74,56	82,43	71,73	20,56	95,25	60,99
2003	60,68	89,97	71,35	86,06	75,27	19,85	100,64	58,19
2004	60,62	91,16	74,83	76,90	83,27	24,16	100,48	56,72
2005	63,33	96,12	77,23	70,65	85,33	21,70	112,22	54,15
2006	66,03	91,64	72,66	71,87	81,01	21,33	107,01	52,40
2007	52,57	81,47	70,97	74,69	68,55	18,94	113,85	49,97
2008	53,60	83,82	62,93	72,21	83,77	18,04	113,13	47,94
2009	52,81	82,00	49,40	75,65	79,30	17,25	99,94	42,31
2010	57,66	84,02	46,81	80,09	82,62	19,19	108,45	43,06
2011	55,98	78,43	46,39	88,01	82,81	18,23	108,32	42,05
2012	57,16	75,27	43,31	90,44	82,30	17,50	102,28	39,86
2013	57,42	75,30	39,86	89,19	83,33	16,15	103,82	38,85
2014	54,01	67,56	39,14	80,75	76,36	13,75	92,89	37,98
2015	55,20	71,79	39,20	85,76	82,03	13,30	98,02	37,42
2016	54,59	67,45	38,65	83,90	88,33	14,06	99,65	37,54
2017	55,93	67,45	39,08	84,39	91,55	14,28	99,03	37,01
2018	55,60	68,21	38,89	76,50	89,40	13,18	93,27	36,10
2019	54,80	64,56	37,70	73,23	89,02	11,80	89,28	34,63
2020	53,65	64,14	34,92	72,61	87,05	10,47	85,80	32,79

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-6: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji po kategorijah virov

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]	Skupaj [t]
1990	0,16	0,10	0,01	0,04	0,05	0,01	0,38
1991	0,14	0,10	0,01	0,05	0,03	0,01	0,35
1992	0,16	0,08	0,01	0,04	0,03	0,01	0,34
1993	0,16	0,07	0,01	0,04	0,03	0,01	0,31
1994	0,15	0,07	0,01	0,03	0,04	0,02	0,31
1995	0,11	0,08	0,01	0,03	0,04	0,01	0,27
1996	0,10	0,08	0,01	0,02	0,03	0,01	0,25
1997	0,11	0,08	0,01	0,02	0,03	0,02	0,28
1998	0,12	0,08	0,01	0,02	0,03	0,02	0,29
1999	0,10	0,08	0,01	0,02	0,03	0,02	0,26
2000	0,10	0,08	0,01	0,02	0,04	0,02	0,26
2001	0,07	0,09	0,01	0,02	0,04	0,02	0,24
2002	0,08	0,09	0,01	0,02	0,04	0,02	0,25
2003	0,07	0,08	0,01	0,02	0,04	0,03	0,24
2004	0,06	0,08	0,01	0,02	0,04	0,02	0,23
2005	0,06	0,08	0,01	0,02	0,04	0,02	0,24
2006	0,04	0,09	0,01	0,02	0,05	0,02	0,22
2007	0,05	0,08	0,01	0,02	0,05	0,02	0,23
2008	0,04	0,09	0,01	0,02	0,05	0,02	0,23
2009	0,04	0,07	0,01	0,02	0,04	0,02	0,20
2010	0,04	0,06	0,01	0,02	0,05	0,02	0,20
2011	0,04	0,06	0,01	0,02	0,05	0,02	0,20
2012	0,04	0,06	0,01	0,01	0,05	0,02	0,20
2013	0,04	0,07	0,01	0,02	0,05	0,03	0,20
2014	0,03	0,07	0,01	0,01	0,05	0,02	0,20
2015	0,03	0,06	0,01	0,01	0,05	0,03	0,19
2016	0,03	0,06	0,01	0,01	0,05	0,03	0,19
2017	0,04	0,07	0,01	0,01	0,05	0,03	0,20
2018	0,03	0,07	0,01	0,01	0,05	0,03	0,20
2019	0,03	0,07	0,01	0,01	0,05	0,03	0,20
2020	0,03	0,07	0,01	0,01	0,05	0,03	0,20

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-7: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020

Viri:

National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2022 (10. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Portugalska [indeks (1990 = 100)]	Danska [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	96,02	96,73	97,56	97,00	101,81	103,69	92,31	93,93
1992	79,37	98,37	96,52	85,70	102,72	94,81	91,06	87,62
1993	69,41	28,35	94,28	87,05	100,42	92,67	83,17	80,02
1994	62,15	26,07	91,71	83,36	105,06	80,48	83,45	78,10
1995	63,09	25,76	93,85	71,20	111,36	73,44	71,69	76,74
1996	59,82	24,99	92,36	68,64	115,66	77,87	67,99	74,03
1997	62,18	29,18	94,49	66,18	128,05	62,63	75,14	69,60
1998	56,42	31,18	93,90	63,04	118,72	53,22	76,88	66,06
1999	54,66	34,17	90,71	62,47	116,28	47,02	69,96	63,57
2000	55,30	42,61	95,31	61,18	106,77	31,84	68,98	62,70
2001	58,05	43,69	94,48	60,85	93,05	27,72	64,66	57,92
2002	58,14	47,79	94,75	58,48	90,40	26,79	67,11	58,54
2003	59,78	49,75	99,10	57,76	85,00	27,50	63,79	56,40
2004	59,22	50,75	84,97	54,86	87,13	23,06	62,12	54,16
2005	63,52	52,73	81,89	49,22	81,94	21,96	63,48	52,11
2006	42,70	50,28	83,92	35,59	80,76	19,59	59,35	50,25
2007	43,03	52,65	75,07	34,72	79,76	19,16	60,50	47,51
2008	43,60	50,91	70,54	36,19	76,36	18,94	61,82	44,79
2009	38,37	44,91	52,90	33,12	74,87	14,37	52,25	38,20
2010	43,00	46,88	55,60	32,53	73,37	13,62	54,20	39,23
2011	42,86	44,83	56,32	32,26	65,84	12,55	53,71	39,46
2012	43,41	42,14	60,64	33,29	63,26	9,82	52,80	37,61
2013	45,42	43,36	50,90	29,97	60,49	10,56	54,43	35,24
2014	43,31	42,17	55,38	31,47	59,58	10,67	52,27	34,98
2015	42,79	41,13	47,34	32,86	62,58	9,13	51,31	33,21
2016	39,98	41,84	41,88	32,05	61,01	10,60	51,13	31,75
2017	41,15	36,24	46,15	35,79	64,33	9,05	53,99	31,69
2018	39,90	36,30	45,08	31,11	61,23	8,77	54,58	31,07
2019	40,52	32,21	41,69	30,31	58,73	7,38	53,92	28,21
2020	41,09	32,90	37,78	29,35	56,16	7,48	52,64	25,42

Izvozi podatke tabele

Cilji

zmanjšanje skupnih letnih izpustov kadmija, svinca in živega srebra v zrak pod mejno raven iz leta 1990 (Protokol o težkih kovinah),
uporaba ukrepov nadzora nad proizvodnjo in trgovanjem s kovinami.

Komentar

Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji so leta 2020 znašali 3,8 t. Glede na leto 1990 so se izpusti svinca v Sloveniji zmanjšali kar za 91 %, najbolj na račun vpeljave neosvinčenega bencina. Največji upad izpustov je bil zabeležen leta 1995, ko je prišla v veljavo Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena. Osvinčeno gorivo je bilo umaknjeno iz prodaje julija 2001. Glavne vire izpustov svinca so leta 2020 predstavljali industrijski procesi. Izpusti svinca v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 96 %. Največji upad je v tem obdobju zabeležila Madžarska. Leta 2020 je najvišje izpuste svinca med članicami Evropske unije beležila Poljska, najmanjše pa Malta.

Izpusti kadmija (Cd) so leta 2020 v Sloveniji znašali 0,52 t. V obdobju 1990-2020 so se izpusti zmanjšali za 14 %. Mala kurišča so bila leta 2020 glavni vir izpustov kadmija v ozračje. Izpusti kadmija iz industrije so v devetdesetih upadli zaradi boljših tehnologij za zmanjševanje izpustov pri čiščenju odpadnih voda, v sežigalnicah, pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi zaprtja starejših in neekonomičnih industrijskih objektov. Izpusti kadmija v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 67 %. Leta 2020 je najvišje izpuste kadmija v EU-27 beležila Nemčija, najmanjše pa Ciper. Največje zmanjšanje je dosegla Finska.

Izpusti živega srebra (Hg) v zrak v Sloveniji so leta 2020 znašali 0,20 t. V obdobju 1990-2020 so v Sloveniji upadli za 47 %. Glavni vir Hg je bila v letu 2020 raba goriv v industriji. Izpusti Hg v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 75 %, največje zmanjšanje je dosegla Danska. Največje izpuste Hg v EU-27 je leta 2020 prispevala Poljska, najnižje pa Malta. Upad izpustov živega srebra v zrak v EU lahko pripišemo izboljšanemu nadzoru nad živosrebrnimi celicami v industrijskih procesih ter zaradi upada rabe premoga in zamenjave z drugimi gorivi.

Za zmanjšanje izpustov kovin v Sloveniji je pomembna naslednja zakonodaja:

Program za opustitev uporabe osvinčenega bencina v Sloveniji (september 1998),
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (februar 2004),
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (maj 2004).

Zakon o varstvu okolja zahteva, da morajo vsi večji nepremični viri izpustov zaprositi za integrirano okoljsko dovoljenje. To velja tako za obstoječe in nove naprave, kar je urejeno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za obstoječe industrijske obrate so dovoljenja v pripravi in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

Zakonodaja s področja kovin na ravni Evropske unije zajema Protokol o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), ki zajema tri ključne škodljive snovi: kadmij, živo srebro in svinec. Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaženja (IPPC), z namenom zmanjšanja izpustov (težkih) kovin in organskih onesnaževal iz industrijske proizvodnje, definira obveznosti za obratovalna dovoljenja, vpeljuje ciljne vrednosti oz. merila uspešnosti za energetsko učinkovitost in zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij tako v novih kot tudi v obstoječih napravah.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Protokolu o težkih kovinah, ki je del Konvencije iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (2001/379/ES)

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste težkih kovin v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Cestni promet, Ostali promet, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Industrijski procesi in raba topil, Ubežni izpusti, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Podatki za Evropo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.

Metodologija obdelave podatkov:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z izhodiščnim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Geografska pokritost:

EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

Evropska agencija za okolje

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020

1990-2020

septembra za predpreteklo leto

letno

10. oktober 2022

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:

Prednost: podatki so preračunani po enotni metodologiji EMEP/EEA in zato medsebojno primerljivi.

Slabosti: Ocene izpustov svinca so od leta 1990 zaradi največjega vira temeljile na meritvah koncentracij svinca v gorivih, ki so bile strogo nadzorovane, dokler goriv niso postopoma odpravili v poznih devetdesetih letih. Te ocene so zanesljive, manj zanesljive so ocene v zadnjih letih, saj je raven izpustov dosti nižja in je pridobljena iz manjšega števila virov. Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 2

Datum zadnje osvežitve: 10.10.2022

Avtor(ji): Martina Logar, Agencija RS za okolje

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

EionetSlovenia Tweets

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[ZR12] Izpusti težkih kovin

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine