KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti predhodnikov ozona

[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2021 zmanjšali za 62 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, ogljikovega oksida za 70 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 26 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze iz naslova zmanjšanja izpustov. 

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2021 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.

Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2021
Viri:

()

Prikaži podatke
NOx [indeks (1990 = 100)] CO [indeks (1990 = 100)] NMVOC [indeks (1990 = 100)] CH4 [indeks (1990 = 100)] predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100
1991 92,50 95,14 96,18 96,22 94,23
1992 91,19 93,82 94,38 96,88 92,77
1993 97,50 99,01 95,12 92,55 96,90
1994 101,13 96,47 96,42 92,32 98,67
1995 100,10 96,56 96,34 93,46 98,17
1996 102,75 99,70 101,40 91,81 101,69
1997 103,42 91,28 96,27 92,49 98,85
1998 90,98 80,21 89,77 94,60 88,78
1999 81,05 74,20 85,50 94,79 81,53
2000 77,94 70,08 84,19 98,46 78,91
2001 78,94 73,95 85,08 98,67 80,35
2002 77,88 62,77 78,98 99,72 75,88
2003 73,53 63,33 78,20 98,47 73,60
2004 71,77 59,19 75,00 97,13 70,95
2005 73,28 62,67 73,99 97,15 71,92
2006 73,50 55,36 70,72 94,36 69,66
2007 71,76 57,30 70,65 95,12 69,13
2008 77,39 54,51 67,43 90,57 70,24
2009 64,55 48,94 62,10 87,01 61,26
2010 63,54 49,11 60,86 85,79 60,36
2011 62,48 48,03 57,04 85,40 58,36
2012 60,56 45,93 54,79 83,39 56,30
2013 56,95 45,76 53,47 81,11 54,06
2014 51,59 39,17 49,44 77,20 48,96
2015 46,77 41,80 50,05 79,69 47,30
2016 46,02 41,56 50,53 81,08 47,08
2017 45,36 39,80 49,90 79,34 46,24
2018 43,54 36,24 49,52 76,80 44,61
2019 39,35 33,59 48,29 76,35 41,72
2020 33,97 30,14 47,29 75,21 38,19
2021 34,31 30,05 46,32 73,58 38,00
cilj 2010 59,88 61,49
Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2021
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (25. 04. 2023)

Prikaži podatke
NOx [%] NMVOC [%] CO [%] CH4 [%]
2021 43,55 13,28 41,72 1,44
Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2021
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (25. 04. 2023)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [%] Raba goriv v industriji [%] Cestni promet [%] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%] Ubežni izpusti [%] Industrijski procesi in raba topil [%] Ostali promet [%] Kmetijstvo [%] Odpadki [%]
predhodniki ozona skupaj 5,93 9,22 23,11 21,24 1,72 16,08 8,99 13,19 0,52
NOx 12,65 13,92 40,22 9,60 0,00 0,42 13,71 9,39 0,09
NMVOC 0,49 5,72 8,71 19,53 3,71 36,39 5,29 19,62 0,53
CO 1,62 5,74 14,72 66,40 0,00 5,40 6,11 0 0,00
CH4 0,18 0,28 0,22 6,51 11,79 0 0 63,15 17,86
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-27 države, 2021 [v kg/prebivalca] 
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2021,  EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje; Eurostat (2.8.2023)

Prikaži podatke
izpusti na prebivalca [kg/preb]
Irska 51,27
Estonija 50,01
Luksemburg 48,37
Latvija 48,03
Poljska 46,09
Češka 45,15
Finska 45,14
Grčija 44,89
Litva 44,54
Danska 41,03
Hrvaška 38,29
Slovaška 37,25
Avstrija 35,77
Francija 35,58
EU-27 34,85
Portugalska 34,36
Bolgarija 34,35
Slovenija 34,28
Nizozemska 33,64
Romunija 32,27
Španija 31,77
Italija 31,53
Nemčija 30,44
Madžarska 30,02
Švedska 29,82
Belgija 28,48
Ciper 26,86
Malta 17,47

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23 %, amonijaka za 1 % in delcev PM2.5 za 25 %po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2021 največ prispevali dušikovi oksidi (44 %), sledi ogljikov oksid (42 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 13 %, prispevek metana pa je bil le 2 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 62 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (70 %). Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % in metana za 26 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2021 za 43 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 25 %. Prav tako so bile izpolnjene zaveze o zmanjšanju izpustov glede na vrednosti izpustov v letu 2005. Izpusti dušikovih oksidov so bili leta 2021 za 53 % nižji kot leta 2005, izpusti nematanskih hlapnih organskih snovi pa so bili nižji za 37 % glede na leto 2005.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2021 promet (32 %), sledijo raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (21 %), industrijski procesi in raba topil (16 %), kmetijstvo (13 %).

V letu 2021 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (54 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (66 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (63 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (36 %).

Slovenija sodi med države z nižjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2021 se je Slovenija s 34 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 18. mesto med državami EU-27. Povprečje izpustov v članicah Evropske unije je bilo 35 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2021 zabeleženi na Irskem (51 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (17 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

 

Metodologija

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.
 

Podatki za Slovenijo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2021. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija, Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska agencija za okolje uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

 Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2021

aprila za predpreteklo leto

letno

25. april 2023

da

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Državne evidence izpustov toplogrednih plinov Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2021

aprila za predpreteklo leto

letno

25. april 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2021. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2021 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
 

Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni v opisu metodologije za podatke za Slovenijo.
 

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska agencija za okolje

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2021

 

2021

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

2. avgust 2023

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Evropska agencija za okolje

EEA Greenhouse gas data viewer,

 

2021

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

2. avgust 2023

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2021

avgusta za preteklo leto

letno

2. avgust 2023

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-27 poročajo Evropski komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2023 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2023
  2. Slovenia's National Inventory Report 2023, Agencija RS za okolje, april 2023
  3. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  4. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  5. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
  6. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  7. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  8. Emissions of ozone precursors, Indicator Assessment, CSI 002, Published 27 June 2014, Last modified 11 May 2021, Evropska agencija za okolje
  9. Emissions of air pollutants from transport, TERM 0003, Indicator Assessment, published Dec 2019, Last modified 18 Nov 2021, Evropska agencija za okolje
  10. de Leeuw, F.A.A.M. (2002), supported by the European topic centre on air and climate change, under contract to the European Environment Agency, A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  11. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
17.08.2023
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje