KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti predhodnikov ozona

[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2015 zmanjšali za 54 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, ogljikovega oksida za 66 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 55 % ter metana za 18 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2015 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2015 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.

Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2015
Prikaži podatke
ciljna vrednost NMVOC ciljna vrednost NOx predhodniki ozona - skupaj CH4 NMVOC CO NOx predhodniki ozona - skupaj CH4 NMVOC CO NOx CH4 NMVOC CO NOx
1990 100 100 100 100 100 191,41 1,38 72,09 35,63 82,30 98,84 72,09 323,95 67,46
1991 93,30 96,48 93,87 96,75 91,25 178,58 1,34 67,67 34,48 75,10 95,36 67,67 313,43 61,56
1992 89,55 98,32 90,02 86,95 90,10 171,40 1,36 64,89 30,99 74,16 97,18 64,89 281,69 60,79
1993 90,86 95,24 88,78 90,33 92,84 173,92 1,32 64,00 32,19 76,41 94,14 64,00 292,64 62,63
1994 93,20 95,11 90,61 88,22 97,60 178,40 1,32 65,32 31,44 80,33 94,01 65,32 285,77 65,85
1995 92,20 96,25 89,71 87,96 96,14 176,48 1,33 64,67 31,35 79,13 95,14 64,67 284,96 64,86
1996 96,03 94,62 94,92 91,39 99,04 183,82 1,31 68,43 32,57 81,52 93,52 68,43 296,07 66,82
1997 92,05 94,34 89,76 82,51 98,14 176,19 1,31 64,70 29,40 80,78 93,24 64,70 267,30 66,21
1998 83,28 95,91 82,08 70,24 89,77 159,41 1,33 59,17 25,03 73,89 94,80 59,17 227,53 60,56
1999 75,85 96,04 76,81 63,02 80,22 145,18 1,33 55,37 22,46 66,03 94,93 55,37 204,16 54,12
2000 74,49 99,50 74,95 58,51 80,59 142,59 1,38 54,03 20,85 66,33 98,35 54,03 189,55 54,37
2001 0 0 73,57 98,00 72,69 56,44 81,33 140,81 1,36 52,40 20,11 66,94 96,86 52,40 182,84 54,87
2002 0 0 73,40 101,79 72,59 54,47 81,84 140,50 1,41 52,33 19,41 67,36 100,61 52,33 176,44 55,21
2003 0 0 71,03 99,91 70,35 53,19 78,86 135,96 1,38 50,72 18,96 64,91 98,76 50,72 172,32 53,20
2004 0 0 68,59 98,92 67,38 48,99 77,63 131,30 1,37 48,57 17,46 63,90 97,78 48,57 158,70 52,37
2005 0 0 66,71 98,17 64,29 47,55 76,59 127,69 1,36 46,35 16,94 63,04 97,04 46,35 154,03 51,67
2006 0 0 66,47 96,23 63,82 44,44 77,82 127,23 1,33 46,01 15,84 64,05 95,12 46,01 143,96 52,50
2007 0 0 64,67 96,29 60,83 42,06 77,28 123,79 1,33 43,85 14,99 63,61 95,18 43,85 136,27 52,14
2008 0 0 65,68 90,56 57,50 40,52 83,32 125,72 1,25 41,45 14,44 68,58 89,52 41,45 131,27 56,21
2009 0 0 60,86 88,93 56,67 41,50 72,43 116,49 1,23 40,85 14,79 59,62 87,90 40,85 134,43 48,87
2010 0 0 59,37 88,23 54,35 41,77 70,89 113,64 1,22 39,18 14,89 58,35 87,21 39,18 135,32 47,83
2011 0 0 57,87 88,02 51,18 40,90 70,57 110,77 1,22 36,90 14,57 58,08 87,01 36,90 132,48 47,61
2012 0 0 55,96 85,92 48,52 39,77 68,97 107,11 1,19 34,98 14,17 56,77 84,92 34,98 128,84 46,53
2013 0 0 53,43 84,15 46,47 39,30 65,13 102,28 1,16 33,50 14,01 53,61 83,17 33,50 127,32 43,94
2014 0 0 48,49 80,17 43,99 33,44 58,42 92,82 1,11 31,71 11,92 48,08 79,24 31,71 108,33 39,41
2015 0 0 46,13 82,45 44,55 34,10 52,11 88,30 1,14 32,12 12,15 42,89 81,50 32,12 110,48 35,16
cilj 2010 55,49 66,70
Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2015
Prikaži podatke
NOx NMVOC CO CH4 predhodniki ozona - skupaj NOx NMVOC CO CH4
2015 42,89 12,15 32,12 1,14 92,92 46,16 13,08 34,56 1,23
Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2015
Prikaži podatke
skupaj skupaj SKUPAJ Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote SKUPAJ Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote SKUPAJ Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote
predhodniki ozona skupaj 0 88,30 100 0,87 9,49 8,57 12,42 2,28 19,78 32,02 8,07 6,50 88,30 0,77 8,38 7,56 10,97 2,01 17,47 28,27 7,13 5,74 259,25 18,09 54,61 11,09 17,11 12,03 84,82 44,83 10,91 5,74
NOx 48,57 42,89 100 0,07 4,42 12,13 0,53 0,01 6,31 53,27 10,44 12,82 42,89 0,03 1,90 5,20 0,23 0,00 2,71 22,85 4,48 5,50 35,16 0,02 1,55 4,26 0,19 0,00 2,22 18,73 3,67 4,51
NMVOC 36,37 32,12 100 1,52 18,14 5,63 31,06 5,81 21,86 9,01 6,55 0,41 32,12 0,49 5,83 1,81 9,97 1,87 7,02 2,90 2,10 0,13 32,12 0,49 5,83 1,81 9,97 1,87 7,02 2,90 2,10 0,13
CO 13,76 12,15 100 0,00 0 4,54 6,29 0,01 63,01 20,77 4,47 0,91 12,15 0,00 0 0,55 0,76 0,00 7,66 2,52 0,54 0,11 110,48 0,00 0 5,02 6,95 0,02 69,61 22,94 4,93 1,00
CH4 1,29 1,14 100 21,56 57,96 0,00 0 12,44 7,33 0,33 0,25 0,13 1,14 0,25 0,66 0,00 0 0,14 0,08 0,00 0,00 0,00 81,50 17,57 47,24 0,00 0 10,14 5,97 0,27 0,20 0,10
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2015 [v kg/prebivalca]
Opomba:

Podatki za Grčijo niso na voljo.

Prikaži podatke
izpusti na prebivalca prebivalci po državah izpusti predhodnikov ozona CH4 CO NMVOC NOx CH4 CO NMVOC NOx
Luksemburg 67,60 576249 38,95 0,35 2,40 9,74 26,47 24,87 21,83 9,74 21,69
Estonija 57,07 1315944 75,10 0,59 14,09 22,92 37,50 42,37 128,09 22,92 30,74
Finska 54,05 5487308 296,58 2,73 35,70 87,77 170,38 195,02 324,57 87,77 139,65
Latvija 51,51 1968957 101,43 1,06 14,43 41,37 44,57 75,36 131,19 41,37 36,53
Danska 50,63 5707251 288,96 3,84 35,97 109,48 139,68 273,95 326,99 109,48 114,49
Litva 49,26 2888558 142,29 1,89 13,93 59,36 67,12 135,06 126,62 59,36 55,01
Irska 46,10 4724720 217,82 7,43 12,00 101,34 97,04 530,55 109,13 101,34 79,54
Poljska 44,57 37967209 1692,03 26,42 264,15 530,62 870,84 1887,05 2401,35 530,62 713,80
Slovenija 42,78 2064188 88,30 1,14 12,15 32,12 42,89 81,50 110,48 32,12 35,16
Portugalska 42,11 10341330 435,49 6,06 29,89 180,29 219,26 432,57 271,74 180,29 179,72
Avstrija 41,53 8690076 360,89 3,68 62,38 112,89 181,93 263,04 567,13 112,89 149,12
Slovaška 40,96 5426252 222,28 2,44 25,37 89,30 105,18 174,10 230,60 89,30 86,21
Španija 40,70 46445828 1890,14 21,48 180,75 584,00 1103,92 1534,12 1643,22 584,00 904,85
Bolgarija 40,47 7153784 289,50 4,10 31,69 93,14 160,58 292,56 288,09 93,14 131,62
Češka 38,20 10553843 403,13 7,67 55,34 139,36 200,76 547,79 503,06 139,36 164,56
Švedska 38,11 9851017 375,43 2,73 50,70 163,88 158,12 194,91 460,89 163,88 129,61
Belgija 36,11 11311117 408,47 4,52 43,74 119,62 240,59 323,10 397,65 119,62 197,21
EU-28 36,07 510284430 18403,51 255,38 2197,83 6543,80 9406,50 18241,56 19980,25 6543,80 7710,24
Hrvaška 36,05 4190669 151,08 1,92 23,79 60,58 64,78 137,25 216,28 60,58 53,10
Madžarska 34,98 9830485 343,86 4,27 50,34 139,00 150,26 305,04 457,65 139,00 123,16
Romunija 34,05 19760314 672,87 16,57 82,65 313,14 260,51 1183,70 751,34 313,14 213,53
Nemčija 34,01 82175684 2795,14 31,15 295,12 1020,18 1448,69 2224,74 2682,92 1020,18 1187,45
Italija 33,90 60665551 2056,28 24,20 259,14 842,07 930,87 1728,61 2355,78 842,07 763,01
Združeno kraljestveo 33,13 65382556 2165,91 29,22 180,96 835,36 1120,38 2086,92 1645,13 835,36 918,34
Ciper 33,09 848319 28,07 0,49 1,55 7,39 18,64 35,07 14,08 7,39 15,28
Francija 30,02 66759950 2004,18 32,99 329,30 622,63 1019,26 2356,29 2993,68 622,63 835,46
Nizozemska 28,90 16979120 490,72 10,64 62,69 139,02 278,37 760,11 569,95 139,02 228,17
Malta 13,05 434403 5,67 0,10 0,03 2,06 3,48 7,17 0,23 2,06 2,85

Cilji

Zmanjšanje celotnih nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2015 največ prispevali dušikovi oksidi (49 %), sledi ogljikov oksid (36 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 14 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2015 zmanjšali za 54 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (66 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi so se zmanjšali za 55 %, dušikovih oksidov za 48 % in metana za 18 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2015 za 22 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 20 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2015  promet (41 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (20 %). Prispevek ostalih sektorjev je manjši.

V letu 2015 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (65 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (63 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (58 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (31 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2015 se je Slovenija s 43 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 9. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2015 zabeleženi v Luksemburgu (68 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (13 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP), WebDab search
Skrbnik podatkov

CEIP – Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, program EMEP

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Izvorna baza podatkov
EEA Greenhouse gas data viewer
Skrbnik podatkov

Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Izvorna baza podatkov
Eurostat database
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Data processing methodology for country comparison

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2015 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.
Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
 

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
26.07.2017
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje