[VD05] Nitrati v podzemni vodi
Ključno sporočilo
Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2020 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Na ostalih vodnih telesih trend vsebnosti nitratov ni statistično značilen.
Definicija
Kazalec prikazuje:
- Vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta, vodna telesa ter vso Slovenijo in Evropo.
- Strukturo dejanske rabe kmetijskih zemljišč in kakovost podzemnih voda v opazovanem letu po vodnih telesih.
- Delež kmetijskih zemljišč po posameznih vodnih telesih podzemnih voda v opazovanem letu.
- Izpuste celotnega dušika iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav na leto.
Grafi
ARSO, GURS 2021 (Januar, 2021)
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje; Waterbase, Evropska agencija za okolje, 2021 (Januar, 2021)
| Slovenija - aluvialni vodonosniki [mg/l] | Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki [mg/l] | Slovenija - povprečje [mg/l] | Evropa - povprečje [mg/l] | |
|---|---|---|---|---|
| 2004 | 40,56 | 7,48 | 15,36 | 20,04 |
| 2005 | 40,29 | 7,39 | 15,23 | 19,72 |
| 2006 | 38,59 | 7,41 | 14,84 | 19,50 |
| 2007 | 31,75 | 7,33 | 13,15 | 19,27 |
| 2008 | 32,77 | 6,78 | 12,97 | 19,20 |
| 2009 | 32,87 | 6,58 | 12,84 | 19,12 |
| 2010 | 31,95 | 5,50 | 11,80 | 19,28 |
| 2011 | 31,20 | 6,60 | 12,50 | 19,28 |
| 2012 | 30,20 | 5,36 | 11,28 | 19,28 |
| 2013 | 32,30 | 5,27 | 11,70 | 19,28 |
| 2014 | 32,21 | 5,27 | 11,69 | 19,28 |
| 2015 | 31,05 | 5,78 | 11,80 | 19,28 |
| 2016 | 25,35 | 5,50 | 11,44 | 19,28 |
| 2017 | 31,73 | 5,90 | 12,05 | 19,28 |
| 2018 | 31,95 | 5,61 | 11,88 | 19,28 |
| 2019 | 30,11 | 5,78 | 11,57 | 19,28 |
| 2020 | 29,22 | 6,24 | 11,71 | 19 |
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021 (Januar, 2021)
| 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje [mg/l] | 1002 Savinjska kotlina [mg/l] | 1003 Krška kotlina [mg/l] | 3012 Dravska kotlina [mg/l] | 4016 Murska kotlina [mg/l] | standard kakovosti [mg/l] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1998 | 23,39 | 50,01 | 21,84 | 45,10 | 47,63 | 50 |
| 1999 | 22,80 | 43,78 | 23,80 | 48,37 | 39,75 | 50 |
| 2000 | 21,64 | 47,21 | 20,39 | 45,44 | 47,34 | 50 |
| 2001 | 21,94 | 55,49 | 25,68 | 46,46 | 50 | |
| 2002 | 20,68 | 43,88 | 32,96 | 39,70 | 34,43 | 50 |
| 2003 | 20,70 | 50,45 | 22,34 | 40,29 | 39,86 | 50 |
| 2004 | 20,90 | 65,03 | 29,44 | 49,45 | 37,98 | 50 |
| 2005 | 22,90 | 57,83 | 24,76 | 54,01 | 41,99 | 50 |
| 2006 | 22,70 | 45,37 | 26,94 | 53,25 | 44,67 | 50 |
| 2007 | 18,38 | 47,29 | 21,10 | 39,12 | 32,88 | 50 |
| 2008 | 19,57 | 48,65 | 23,16 | 40,28 | 32,20 | 50 |
| 2009 | 20,63 | 44,83 | 24,19 | 42,13 | 32,57 | 50 |
| 2010 | 19,21 | 42,52 | 24,05 | 42,18 | 31,78 | 50 |
| 2011 | 19,20 | 43,20 | 21,60 | 39 | 32,90 | 50 |
| 2012 | 18,23 | 46,91 | 23,66 | 35,56 | 26,65 | 50 |
| 2013 | 18,93 | 40,24 | 28,67 | 42,31 | 31,36 | 50 |
| 2014 | 18,80 | 43,98 | 24,52 | 40,00 | 33,73 | 50 |
| 2015 | 17,96 | 44,66 | 23,64 | 40,27 | 28,73 | 50 |
| 2016 | 16,75 | 42,02 | 24,53 | 38,51 | 30,32 | 50 |
| 2017 | 16,83 | 49,85 | 24,13 | 39,09 | 28,75 | 50 |
| 2018 | 18,78 | 44,41 | 25,71 | 39,66 | 31,19 | 50 |
| 2019 | 17,46 | 47,75 | 21,85 | 36,11 | 27,37 | 50 |
| 2020 | 16,06 | 46,08 | 19,91 | 35,30 | 28,74 | 50 |
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021 (Januar, 2021)
Agencija Republike Slovenije za okolje (2020), Kmetijski inštitut Slovenije (2020)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2020)
Z rdečo so označena vodna telesa podzemnih voda s slabim kemijskim stanjem zaradi presežene mejne vrednosti nitratov.
| Julijske Alpe v porečju Save [%] | Karavanke [%] | Julijske Alpe v porečju Soče [%] | Kamniško-Savinjske Alpe [%] | Kraška Ljubljanica [%] | Goriška [%] | Vzhodne Alpe [%] | Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje [%] | Dolenjski kras [%] | Obala in Kras z Brkini [%] | Posavsko hribovje do osrednje Sotle [%] | Spodnji del Savinje do Sotle [%] | Haloze in Dravinjske gorice [%] | Goričko [%] | Savska kotlina in Ljubljansko Barje [%] | Vzhodne Slovenske gorice [%] | Dravska kotlina [%] | Zahodne Slovenske gorice [%] | Murska kotlina [%] | Savinjska kotlina [%] | Krška kotlina [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 10,38 | 11,29 | 15,50 | 17,74 | 24,78 | 25,43 | 25,88 | 26,00 | 27,91 | 31,57 | 35,23 | 38,41 | 48,12 | 52,05 | 52,29 | 58,94 | 59,89 | 63,28 | 68,68 | 68,82 | 69,27 |
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje (2020)
| Iztok posredno v podzemne vode [t/l] | Iztok v površinske vode [t/l] | |
|---|---|---|
| 2010 | 5,90 | 1993,30 |
| 2011 | 6,60 | 2011,40 |
| 2012 | 3,40 | 1710,40 |
| 2013 | 2,40 | 1707,10 |
| 2014 | 4,50 | 1634 |
| 2015 | 5,90 | 1502 |
| 2016 | 9,70 | 1321,40 |
| 2017 | 9,90 | 1315,50 |
| 2018 | 12 | 1388,60 |
| 2019 | 12,80 | 1283,10 |
Cilji
- Skrb za boljše stanje vodnega okolja,
- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda),
- dobro stanje podzemne vode,
- zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov.
Komentar
Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2020 je v Sloveniji potekalo nadzorno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda, ki se izvede enkrat v okviru šestletnega načrta upravljanja vod. Takrat v program monitoringa vključimo vsa vodna telesa. V program monitoringa je bilo v letu 2020 vključeno 207 merilnih mest, od tega 129 na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki) in 78 na kraških vodonosnikih. V letih 2014 in 2015 smo merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih.
Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji so nižje kot je povprečje v evropskih državah.
Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2020. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki so povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, nikjer pa niso presegle 25 mg NO3/l.
Velik delež najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč se v Sloveniji nahaja v severno-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava, Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). V strukturi kmetijskih zemljišč prevladujejo njive, ki jih običajno največ gnojimo z dušikom. To dejstvo se zrcali tudi v vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma večje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi večje od standarda 50 mg NO3/l.
Na omenjenih območjih z bolj obremenjenimi vodnimi telesi prevladujejo vodonosniki, ki ležijo plitvo pod površjem. Pot nitratov iz zgornjega dela tal do podzemne vode je zaradi tega krajša. Poleg tega je na teh območjih letna količina padavin, ki lahko vplivajo na redčenje koncentracije nitratov v podzemni vodi, manjša. Vodna telesa z večjim deležem travnikov v strukturi dejanske rabe kmetijskih zemljišč (predvsem v zahodnem delu Slovenije) praviloma ne izkazujejo povečanih vsebnosti nitratov v podzemni vodi. Navedeno lahko pripišemo dejstvu, da je poraba predvsem mineralnih gnojil na travnikih precej manjša kot na njivah, na travnikih pa je manjše tudi izpiranje dušika.
Na vsebnost nitratov v podzemni vodi vplivajo tudi izpusti iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav (KČN). Količina izpustov neposredno v površinske vode in posredno v podzemne vode niha v odvisnosti od izgradnje novih kanalizacijskih sistemov in KČN ter s tem naraščanje količine prečiščene komunalne odpadne vode.
Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati v obdobju od leta 1998 do leta 2020 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline. V Savinjski kotlini je v letu 2017 opaziti višje vsebnosti nitrata, kar pripisujemo spremembi v mreži merilnih mest (opuščanje starih in dodajanje novih). Vsebnosti nitrata v obdobju 1998-2020 kljub nihaju v mreži še vedno padajo, vsebnost nitrata v letu 2020 so nižje kot v letih prej. Rezultati državnega monitoringa podzemne vode na bolj obremenjenih vodnih telesih s statistično značilnimi trendi upadanja vsebnosti nitrata po vsej verjetnosti zrcalijo pozitivne učinke, ki bi lahko bili posledica kmetijskih in okoljskih ukrepov za zmanjševanje vnosa dušika v tla ter posledično racionalnejše rabe gnojil v kmetijstvu. Na ostalih vodnih telesih trend vsebnosti nitratov ni statistično značilen.
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1).
- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16.
- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4).
Podatki za Slovenijo:
Metodologija zbiranja podatkov za kazalec:
Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:
- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16,
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009.
V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode.
Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009, ). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.
Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).
Podatki o dejanski rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo na podlagi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10 in 110/10)
Podatki o izpustih celotnega dušika iz KČN se zbirajo na podlagi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).
Metodologija obdelave podatkov:
Izračunana je bila povprečna vrednost za:
- merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu
- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu
- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring se za izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost. V primeru, da je bila vsebnost nitrata pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo.
Struktura dejanske rabe kmetijskih zemljišč ter delež kmetijskih zemljišč po vodnih telesih je v GIS okolju izračunan s pomočjo podatkov MKGP o rabi tal (2020) ter površin 21 vodnih teles v Sloveniji (ARSO, 2020).
Pri podatkih o izpustih celotnega dušika iz KČN so upoštevani vsi podatki, ki so jih poročale posamezne čistilne naprave. Vključno s podatki ČN, ki so manjše od 2000 PE, če so bili podatki poročani (nekatere ČN pod 2000 PM, poročajo te podatke kljub temu, da niso zakonsko zavezane).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Povprečne letne vrednosti nitratov v vodnih telesih podzemnih voda |
mg/l |
ARSO, GURS, 2021 |
1998-2020 |
marec za preteklo leto |
1 do 2 krat letno |
Januar 2021 |
da |
|
Kakovost podzemnih voda po vodnih telesih |
|
|
2020 |
marec za preteklo leto |
1 do 2 krat letno |
ne |
|
|
Struktura dejanske rabe kmetijskih zemljišč po vodnih telesih |
% |
MKGP
|
2020 |
Predvidoma večkrat letno |
Večkrat letno |
11. 5. 2021 |
ne |
|
Delež kmetijskih zemljišč po vodnih telesih |
% |
MKGP |
2020 |
Predvidoma večkrat letno |
Večkrat letno |
11. 5. 2021 |
ne |
|
Izpusti celotnega dušika iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav |
|
ARSO |
2019 |
junij za preteklo leto |
1x letno |
|
ne |
Relevantnost kazalca: 2Opredelitev kazalca
1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Evropska agencija za okolje zbira podatke na podlagi naslednjih direktiv: Water Framework Directive, the Nitrates Directive, the Urban Waste Water Treatment Directive
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/nutrients-in-freshwater/nutrients-in-freshwater-assessment-published-9
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
|
Povprečne letne vrednosti nitratov v vodnih telesih podzemnih voda |
mg/l |
|
2004-2019 |
Junij za preteklo leto |
Letno |
Junij 2020
|