KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.


V kazalcu so prikazani podatki o požarih v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2005-2020 in sicer so prikazani število požarov v naravnem okolju in na prostem in požarna površina. Podatki za EU prikazujejo površino požarov med leti 1992 in 2020.

Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.

Gozdni požari so pomembni z vidika ekosistemov, saj pripomorejo k nadzoru škode zaradi žuželk in bolezni, obnovi gozda in podobno. Kljub temu pa imajo pogosti in obsežni požari negativne posledice na kakovost zraka in vode, biotsko raznovrstnost, prst in izgled pokrajine. Zaradi velike količine toplogrednih plinov in delcev, ki se sproščajo ob požaru, pospešujejo podnebne spremembe. Nenazadnje pa požari povzročajo škodo na stavbah in predstavljajo nevarnost za ljudi.


Grafi

Slika PP16-1: Število požarov v Sloveniji naravi po vrsti površin, 2005- 2021
Viri:

Uprava za zaščito in reševanje, MORS, 2022

Opomba:

Izločeni so podatki o požarih na odlagališčih in smetiščih.

Prikaži podatke
Požari na gozdnih in grmovnih povšinah[število] požari na obdelanih površinah[število] požari na travniških površinah[število] drugi požari v naravi oziroma na prostem[število] Požari v naravi- skupaj[število]
2005 244 41 783 422 1490
2006 297 62 577 543 1479
2007 443 109 814 466 1832
2008 172 57 600 492 1321
2009 281 59 907 379 1626
2010 134 32 417 403 986
2011 331 68 915 626 1940
2012 462 112 1349 837 2760
2013 268 63 453 598 1382
2014 154 26 266 442 888
2015 301 55 562 606 1524
2016 321 50 437 608 1416
2017 594 88 813 903 2398
2018 180 45 237 566 1028
2019 218 57 502 800 1577
2020 202 34 306 1088 1630
2021 104 36 401 893 1434
Slika PP16-2: Površina požarov v naravi, 2005- 2021
Viri:

Uprava za zaščito in reševanje, MORS, 2022

Prikaži podatke
požari na gozdnih in grmovnih površinah [ha] požari na obdelanih površinah [ha] požari na travniških površinah [ha] drugi požari v naravi oziroma na prostem [ha] Požari v naravi oziroma na prostem po posameznih vrstah- skupaj [ha]
2005 189,69 1,46 531,49 13,72 736,36
2006 1441,81 11,39 427,25 88,18 1968,63
2007 278,12 11,79 290,87 116,02 696,80
2008 579,94 13,35 364,45 79,12 1036,86
2009 292,56 13,70 597,98 91,31 995,55
2010 117,73 3,76 180,67 105,79 407,95
2011 293,10 32,83 579,15 255,13 1160,21
2012 358,90 11,11 694,01 265,37 1329,39
2013 100,12 9,49 107,47 217,65 434,73
2014 76,17 2,74 62,39 196,34 337,64
2015 187,39 60,61 182,13 266,95 697,08
2016 635,20 13,51 125,72 174,46 948,89
2017 449 37,12 385,78 811,95 1683,85
2018 74,44 16,42 100,10 403,21 594,17
2019 322,41 9,60 193,95 501,25 1027,21
2020 130,49 17,73 74,92 652,80 875,94
2021 115,13 35,99 102,38 609,34 862,84
Slika PP16-3: Karta požarne ogroženosti gozdov V Sloveniji
Prikaži podatke
Slika PP16-4: Število požarov v evropskih državah, 2020
Viri:

EFFIS, 2022

Prikaži podatke
število[nr] površina[ha]
Češka 108 1305
Luksemburg 120 118
Irska 142 23994
Poljska 157 64
Slovenija 221 477
Malta 233 60
Avstrija 499 5258
Portugalska 581 309
Ciper 581 309
Hrvaška 627 5152
Islandija 724 1072
Španija 1239 2895
Madžarska 1260 719
Romunija 1260 719
Bolgarija 1360 368
Belgija 1360 368
Grčija 2081 484
EU-28 4865 55656
Danska 5305 821
Nizozemska 5305 821
Francija 6627 8417
Italija 7372 17077
Nemčija 9619 67170
Latvija 9619 67170
Slovaška 9619 67170
Švedska 9619 67170
Estonija 9619 67170
Finska 9619 67170
Litva 9619 67170
Velika Britanija 9619 67170
Finska 9619 67170
Švedska 9619 67170
Nemčija 9619 67170
Latvija 9619 67170

Cilji

  • načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
  • odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
  • varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;
  • preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;
  • vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo (Zakon o varstvu pred požari ).
  • dopolniti, posodobiti in prilagoditi sistem za opozarjanje pred požarno nevarnostjo (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016- 2022)
  • obvarovati, obnoviti in povečati površino gozdov, za boj s podnebnimi spremembami

Strategija EU za gozdove

  • Zmanjšati TGP za 55% do leta 2030 glede na leto 1990 in s tem upočasniti podnebne spremembe (Zeleni dogovor EU)
  • Raziskati in preprečiti vplive podnebnih sprememb na zdravje, posledica katerih so tudi požari (Strategija EU za prilagajanje na podnebne spremembe)

Največ požarov je v jugozahodnem, submediteranskem delu države, kamor spadajo občine Ankaran, Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba. Na tem, pretežno submediteranskem podnebno-vegetacijskem območju, poleg toplega podnebja in neenakomerne razporeditve padavin verjetnost za požare povečujejo še karbonatna kamninska podlaga, ki ne zadržuje vode, in pogosti močni vetrovi, zlasti burja. Naravnim danostim se pridružuje še tisočletni vpliv človeka, katerega delovanje se kaže predvsem v spremenjeni vegetacijski sestavi gozdov, zlasti prisotnost antropogenih nasadov črnega in rdečega bora. Kras je bil pred 150 leti kamnita pokrajina, ki se je ozelenila z veliko dela, potrpežljivosti in prizadevanj. Gospodarske izgube lesne mase pri gozdnih požarih običajno niso velike, velike pa so posredne škode za ekosisteme, zato je nevarnost požarov na tem območju treba jemati zelo resno.

Zgodnja pomlad in poletje sta obdobji, ko je običajno največ požarov v naravnem okolju in na prostem. Obseg povprečnega požara v jugozahodnem delu države je običajno večji (od dva- do šestkrat) od povprečnega požara v notranjosti države. Med letoma 1998 in 2004 je bil povprečni obseg požara v jugozahodnem delu države od 0,7 do 2,9 ha, v notranjosti države pa od 0,13 do 0,75 ha. V jugozahodnem delu države je v tem obdobju nastalo od 24 do 50 % vseh požarov, z deležem od 38 do 82 % vseh opožarjenih površin. Obsežnejše in težko dostopne požare je treba gasiti tudi iz zraka. Takšnih požarov je bilo največ leta 2003, kar 23.

Doslej največji požar v naravnem okolju (požarna površina vsaj 1800 ha) je nastal marca 1992 na Kobariškem stolu nad Breginjem v občini Kobarid. Velika večina drugih velikih požarov po letu 1991 pa je nastala v jugozahodnem delu države, predvsem na Krasu.

Požari v naravnem okolju in na prostem lahko povzročijo verižne nesreče, kakor so eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev, nastanek ekološke nesreče, razširitev požara v naselja, na infrastrukturne, stanovanjske, gospodarske objekte in objekte kulturne dediščine ter prometne nesreče (zaradi širjenja dima, izvajanja intervencije in podobno).

Največji požari v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2016–2020 so: požar 7. avgusta 2016 med Podgorjami in Hrastovljami v občini Koper (požarna površina 460 ha), požar 28. marca 2017 pri Baču v občini Ilirska Bistrica (požarna površina 137 ha), požar 6. avgusta 2017 v občini Komen (požarna površina 116 ha), požar 3. avgusta 2017 med Divačo in Rodikom v občini Divača (požarna površina 95 ha) in požar 21. avgusta 2019 na Cerju v občini Miren – Kostanjevica (požarna površina 85 ha).

V Evropi se največ požarov pojavlja na območju Mediterana- v Franciji, Grčiji, Španiji Italiji, Španiji in na Portugalskem. Med leti se pojavljajo velika nihanja v številu in obsegu požarov, ki so posledica vremenskih razmer. Leta 2019 je bilo na območju Evropske unije največ opožarjenih površin v Romuniji, sledijo pa ji Španija, Francija, Italija in Portugalska. Slovenija je bila leta 2019 po površini požarov pod povprečjem EU.

Zaradi podnebnih sprememb lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo pogostost požarov v Evropi povečala. Spremembe bodo še bolj očitne v državah, kjer se že sedaj pojavlja največ požarov: na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji, Grčiji in Bolgariji. Tam namreč pričakujemo, da bodo podnebne spremembe bolj izrazite: višje temperature in daljša sušna obdobja z manj padavinami, kar prispeva k pogostosti požarov.


Metodologija

Cilji povzeti po: Zakon o varstvu pred požari, Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016- 2022, Strategija EU za gozdove, Zeleni dogovor EU, strategija EU za prilagajanje na podnebne spremembe

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:  Podatki so pridobljeni in obdelani na podlagi vpisa enot, sodelujočih na intervenciji in/ali potrjeni s strani vodje intervencije.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka (kdaj v letu)

Frekvenca osveževanja podatkov ((letni?)

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število požarov v naravi ali na prostem

število

https://spin3.sos112.si/javno/porocilo/pozarinarava

2005- 2021

 

 

25.3.2022

da

Površina požarov v naravi ali na prostem v

ha

2005- 2021

 

 

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so del podatkovne baze EFFIS (European Forest Fire Information System) in se zbirajo s poročanjem posameznih držav članic.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

 

Podatkovni viri        

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka (kdaj v letu)

Frekvenca osveževanja podatkov (letno, večletno?)

Datum zajema podatkov

Površina požarov v EU,

ha

EFFIS

2019

 

letno

30.3. 2022