[ZD23] Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Novi Gorici
Ključno sporočilo
Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Nova Gorica le delno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 16 vrtcev in 12 osnovnih šol ni pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 3 šolah in 5 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2012/2013 je bilo v Mestni občini Nova Gorica v teh treh šolah kar 1.162 učencev, v petih vrtcih pa 439 otrok, zato bi bilo v teh ustanovah smiselno opraviti meritve hrupa v prostorih. Glede na podatke predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku.
Definicija
Kazalec prikazuje potencialno izpostavljenost otrok v vrtcih in osnovnih šolah povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Mestni občini Nova Gorica (MONG). V šolskem letu 2012/2013 je bilo v MONG v 12 osnovnih šolah skupno 2.464 učencev, v 16 vrtcih pa 1.213 otrok.
Izpostavljenost otrok se nanaša na podatke o hrupu, ki je prisoten tekom dneva zaradi cestnega prometa, Ldan. Uporabo Ldan utemeljujemo z dejstvom, da celotna izobraževalna dejavnost tako v šolah kot v vrtcih poteka v dnevnem času.
Kazalec Ldan je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju). Podatki za Ldan so povzeti iz strateške karte hrupa Mestne občine Nova Gorica. Nanašajo se na leto 2012, ko je bila izdelana karta hrupa, ter na poselitveno območje MONG, ki se razprostira na 280 km2 površine in ima prijavljenih 31.900 prebivalcev s stalnim prebivališčem.
Zvok izražamo z enoto decibel, dB(A), ki upošteva razlike občutljivosti človeškega ušesa pri različnih zvočnih frekvencah. Najbolj sprejemljiv parameter za opis povprečne ravni hrupa je ekvivalentna stalna raven hrupa (Leq), ali bolje LAeq (A-utežena ekvivalentna raven zvoka), ki se najbolj pogosto uporablja za oceno obremenitve s hrupom. Ekvivalentna raven zvočnega tlaka LAeq je povprečna raven zvočnega tlaka v določenem časovnem obdobju izražena v dB(A) z uporabo filtra A, ki upošteva povprečno občutljivost človeškega sluha (SIST ISO 1996-1,2). Enota LAFmax je maksimalna vrednost ravni hrupa LAF v danem časovnem intervalu ali v času merjenja, prav tako z upoštevanjem filtra A (SIST ISO 1996-1,2).
Hrup je zvok, ki je nezaželen in zato moteč. V šolah hrup med poukom moti sporazumevanje, branje, učenje, pomnjenje ter reševanje zahtevnih nalog, v vrtcih pa razne aktivnosti in spanje v času počitka. Tudi na igriščih je hrup lahko moteč, moti sporazumevanje in poveča vznemirjenost otrok. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1999) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in počutje otrok, ki je povezano z okoljskim hrupom.
Grafi
MO Nova Gorica, 2012.
| 40-45 dB(A) | 45-50 dB(A) | 50-55 dB(A) | 55-60 dB(A) | 60-65 dB(A) | 65-70 dB(A) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| osnovne šole | število | 2 | 3 | 4 | 1 | 1 | 1 |
| učenci | število | 220 | 120 | 962 | 510 | 411 | 241 |
| osnovne šole | % | 16.7 | 25 | 33.3 | 8.3 | 8.3 | 8.3 |
| učenci | % | 8.9 | 4.9 | 39 | 20.7 | 16.7 | 9.8 |
MO Nova Gorica, 2012.
| 40-45 dB(A) | 45-50 dB(A) | 50-55 dB(A) | 55-60 dB(A) | 60-65 dB(A) | 65-70 dB(A) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| vrtci | število | 2 | 3 | 6 | 3 | 2 | 0 |
| otroci | število | 111 | 263 | 400 | 246 | 193 | 0 |
| vrtci | % | 11.8 | 17.6 | 35.3 | 17.6 | 17.6 | 0 |
| otroci | % | 9.2 | 21.7 | 33 | 20.3 | 15.9 | 0 |
Cilji
Cilji spremljanja izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu v šolah in vrtcih so sledeči:
- varovanje zdravja in počutja otrok med poukom v šolah ter med aktivnostmi in počitkom v vrtcih,
- postavitev prioritetnih seznamov osnovnih šol in vrtcev, kjer bi bilo hrup potrebno preveriti z meritvami,
- ureditev primernega učnega okolja za otroke,
- izboljšanje pogojev na igriščih v neposredni okolici vrtcev in šol,
- primerna ureditev prometa v okolici vrtcev in šol,
- dobro načrtovanje novih gradenj vrtcev in šol.
Mejne vrednosti okoljskega hrupa v prostorih in na igriščih:
- mejna vrednost okoljskega hrupa v učilnicah v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 40 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje celo nižjo mejno vrednost, in sicer 35 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost okoljskega hrupa v bivalnih prostorih ponoči v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 35 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje nižjo mejno vrednost, 30 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq na šolskem igrišču na prostem po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije ne sme presegati 55 dB(A) (WHO, 1999);
- odmevni čas v prazni učilnici, ki je priporočen, naj bi bil med 0,5 do 0,8 sekunde (WHO, 1999).
Mejne in priporočene vrednosti po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:
- Mejne vrednosti za kazalce hrupa podnevi znašajo 75dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 50 dB(A) v III. območju, 45 dB(A) v II. Območju in 40 dB(A) v I območju.
- Kritične vrednosti kazalcev hrupa podnevi znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 69 dB(A) v III. območju, 63 dB(A) v II. območju in 57 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 59 dB(A) v III. območju, 53 dB(A) v II. območju in 47 dB(A) v I. območju.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča znašajo podnevi 70 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 65 dB(A) v III. območju, 60 dB(A) v II. območju in 55 dB(A) v I. območju. Ponoči mejne vrednosti znašajo 60 dB(A) v IV. območju, 55 dB(A) v III. območju, 50 dB(A) v II. območju in 45 dB(A) v I območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. Območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče znašajo podnevi 73 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 58 dB(A) v III. Območju, 52 dB(A) v II. Območju in 47 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Ponoči mejne vrednosti znašajo 63 dB(A) v IV. območju, 48 dB(A) v III. Območju, 42 dB(A) v II. Območju, 37 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 68 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 53 dB(A) v III. Območju, 47 dB(A) v II. Območju in 42 dB(A) v I območju varstva pred hrupom.
Komentar
Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad osnovnih šol je pokazala, da pri 3 šolah (25,0 % vseh šol) na najbolj izpostavljeni fasadi hrup zaradi cestnega prometa presega mejno vrednost Ldan, 55 dB(A) (priporočena vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq za igrišča pri vrtcih in šolah (Svetovna zdravstvena organizacija, 1999)). Nobena od 12 šol ni iz vseh smeri izpostavljena hrupu nad 55 dB(A). Pri devetih šolah (52,8 % vseh učencev) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi. Te šole so glede okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa v najprimernejšem okolju. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer je na najbolj izpostavljeni fasadi mejna vrednost presežena, opravijo meritve hrupa v prostorih. Glede na podatke predvidevamo, da v učilnicah večine osnovnih šol hrup cestnega prometa ne moti pouka.
Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad vrtcev je pokazala, da je 5 vrtcev (31,3 % vseh vrtcev) vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu cestnega prometa, ki presega Ldan 55 dB(A). Nobeden od 16 vrtcev ni iz vseh smeri izpostavljen hrupu nad 55 dB(A). Pri 5 vrtcih je vrednost 55 dB(A) presežena le na najbolj izpostavljeni fasadi. Enajst vrtcev (63,8 % vseh otrok) mejne vrednosti 55 dB(A) ne presega na nobeni fasadi in so torej locirani v primerni okolici za otroška igrišča. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer je na najbolj izpostavljeni fasadi mejna vrednost presežena, opravijo meritve hrupa v prostorih. Glede na podatke predvidevamo, da v prostorih večine vrtcev hrup cestnega prometa ne moti otrok pri igri in počitku.
Kritični učinki hrupa v šolah in vrtcih so motnje sporazumevanja, motnje pridobivanja informacij (npr. razumevanja in branja) in povečana vznemirjenost (WHO, 1999). Otroci so zaradi okoljskega hrupa v dnevnem času bolj moteni kot odrasli dokler ne razvijejo vseh sposobnosti poslušanja. Hrup moti učenje otrok v kritični fazi njihovega razvoja, saj imajo otroci manjše sposobnosti kot odrasli zoperstaviti se okoljskim stresorjem (Stansfeld s sod., 2005).
Hrup cestnega prometa otroke pri branju moti, če dosega na zunanji fasadi v povprečju vrednosti okoli 70 dB(A). Hrup letal in cestnega prometa je bolj moteč kot hrup vlaka. Posamezni, kratki zvočni signali so za otroke stare med 7 in 11 let bolj moteči, otroci pa so najbolj prizadeti pri učenju matematike in naravoslovja (Shield in Dockrell, 2003).
Nekoliko manj so proučeni vplivi notranjih virov hrupa v šolah na učne sposobnosti otrok. Pri tem igra pomembno vlogo akustika prostora in odmevni čas. Otroci, ki so bili sprva izpostavljeni hrupu 75 dB(A), so po akustični ureditvi učilnice izboljšali učni uspeh. Hrupa se bolj zavedajo starejši otroci, mlajši pa so zaradi njega bolj vznemirjeni. Najbolj moteči zvoki so hrup siren, motornih koles, tovornjakov in vlaka (Shield in Dockrell, 2003). Izpostavljenost učencev povečanemu hrupu LAeq, 8ur > 55 dB(A) vpliva na značilno zmanjšano pozornost, zmanjša družbeno prilagodljivost in poveča ugovarjanje otrok v primerjavi z otroci, ki tolikšnemu hrupu niso izpostavljeni (Ristovska s sod., 2004).
Vpliv hrupa iz okolja na zdravje ljudi postaja v Evropi vedno večji problem. Ocena bremena bolezni zaradi hrupa je v zahodnoevropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev moti hrup med spanjem. Hrup prometa povzroča v zahodnih državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije izgubo, ki presega 1 milijon zdravih let življenja (WHO in EC JRC, 2011).
Metodologija
Cilji so povzeti po: Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010), Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 11/2012) in Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Parmski deklaraciji, Sklepu o šestem okoljskem akcijskem programu, Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE, 2004) ter po priporočilih WHO (1999) in MacKenzie (2002), Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development.
Izvorna baza podatkov oz. vir : ZZV Nova Gorica - podatki o številu otrok v vrtcih in šolah. Mestna občina Nova Gorica - strateška karta hrupa (ceste, Ldan)
Skrbnik podatkov: Mestna občina Nova Gorica
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Strateška karta hrupa je bila izdelana v skladu z zahtevami Evropske direktive o hrupu 2002/49/ES oziroma Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/2004), kljub temu, da izdelava za MO Nova Gorica ni zavezujoča. Direktiva predvideva, da države članice strateške karte pripravljajo vsakih 5 let, saj Nova Gorica po v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo ne sodi med mesta z več kot 150.000 prebivalci. Direktiva predvideva, da države članice strateške karte pripravljajo oziroma osvežijo na vsakih 5 let.
Za izdelavo karte hrupa v Novi Gorici so bile v prvi fazi ocenjene ravni hrupa za stanje obremenjenosti v letu 2012, in sicer za 370,4 km odsekov ceste za katere so bili na razpolago prometni podatki (Prometna študija, 2010), oziroma so bili ti pridobljeni z izračunom, skladno s smernicami dobre prakse za izdelovanje strateških kart hrupa. (GPG smernice). Karta hrupa je bila izdelana z dva odseka železniških prog, ter za hrup industrije ali podjetij (dva IPPC zavezanca). Za oceno izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila kot osnova uporabljena karta hrupa na nivoju Mestne občine Nova Gorica, kjer se je upošteval obstoječi hrup cestnega prometa.
Hrup na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa se je ocenjeval z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočil Komisije 2003/613/ESv zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup prometa na pomembnih cestah je bil ocenjen s pomočjo francoske metode ocenjevanja "NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)", navedena v "Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoski standard "XPS 31-133".
Metodologija obdelave podatkov:
Ocena izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila narejena na osnovi kartografskega prikaza, kjer smo prekrili sloja jakosti hrupa zaradi cestnega prometa (Ldan) in sloj katastra stavb, iz katerega smo izločili osnovne šole in vrtce. Iz preseka teh dveh slojev smo določili najnižjo in najvišjo raven hrupa, katerima je izpostavljena fasada posamezne šole oziroma vrtca. Na osnovi teh rezultatov in podatkov o številu otrok v vrtcih in šolah je bilo ocenjeno število otrok, ki so izpostavljeni določenemu razredu obremenitve s hrupom.
Šole in vrtci so razvrščeni v šest razredov glede na najvišjo raven hrupa, ki ji je izpostavljena vsaj ena fasada stavbe.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti:
Izdelava strateške karte hrupa Mestne občine Nova Gorica predstavlja primer dobre prakse in lahko služi kot podpora pri strateškem prostorskem načrtovanju v MO Nova Gorica.
Slabosti:
Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov nivoja hrupa iz strateških kart hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karte hrupa so bile izdelane zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo raven natančnosti le za te namene. Raven hrupa na določenem območju ni odsev trenutnih razmer, temveč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta (Ldan).Vrednosti hrupa v prostorih vrtcev in šol niso bile merjene. Samo na podlagi lokacije šole in podatkov strateških kart hrupa težko določimo dejanske vrednosti hrupa v notranjosti prostora. Te vrednosti so odvisne od kakovosti gradbenih stavbnih materialov in predvsem kvalitete protihrupne zaščite oken. Hrup v stavbi je odvisen od smeri izpostavljenosti. Stavbe, ki so izpostavljene hrupu iz prometa iz vseh smeri, so potencialno lahko bolj problematične kot stavbe, ki so izpostavljene samo iz ene smeri, čeprav je v tem primeru nivo hrupa nekoliko višji.
Otroci v vrtcih in šolah lahko za posamezne predmete menjajo učilnico in so lahko v istem dnevu izpostavljeni različnim nivojem hrupa iz okolja. Ocena izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu je v tem trenutku še zelo groba.
Uporabljena metoda je v tem trenutku primeren pristop za postavitev prioritetnega seznama osnovnih šol in vrtcev, ki so izpostavljeni povišani ravni hrupa. Nadalje bi bilo naprej potrebno opraviti meritve in ocene dejanske izpostavljenosti posameznih otrok v potencialno najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih. Potrebno bi bilo določiti ekvivalentno raven zvočnega tlaka za obdobje časa (T), ko so učenci v šolah oziroma v vrtcu (LAeq T).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Točnost: 2 (Podatki so pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 2 (Zadnji dostopni podatki iz naslova strateški kart hrupa se nanašajo na leto 2012)
Prostorska primerljivost: 2 (Podatki o hrupu dostopni za Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Nova Gorica)
Drugi viri in literatura
- Arrêté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995.
- Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAP). Fourth Ministerial Conference on Environment and Health Budapest, Hungary, 23–25 June 2004.
- Direktiva 2002/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. 25. junij 2002. Uradni list Evropskih skupnosti L 189.
- Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure, version 3, Datum: 13. Januar 2006.
- MacKenzie DJ. 2002. Preventing noise in primary schools. In Health Effects of Noise on Children and Perception of the Risk of Noise. Ur. Marie Louise Bistrup. 1-193, 2002.
- MO Nova Gorica, 2012. Strateška karta hrupa za Mestno občino Nova Gorica. Poročilo projekta. Maribor: A - Projekt d.o.o., december 2012.
- Parma Declaration on Environment and Health. WHO. Fifth Ministerial Conference on Environment and Health “Protecting children’s health in a changing environment” Parma, Italy, 10–12 March 2010. World Health Organisation, Regional Office for Europe.
- Prometna študija mesta Nova Gorica, Trafcons d.o.o., Ljubljana, maj, 2010.
- Ristovska G, Gjorgjev D in N Pop Jordanova. 2004. Psychosocial Effects of Community Noise: Cross sectional Study of School Children in Urban center of Skopje, Macedonia. Croatian Medical Journal 45(4), 473-476.
- Shield BM in JE Dockrell. 2003. The Effects of Noise on Children at School: A Revoew. J. Building Acoustics 10(2), 97-106.
- SIST ISO 1996-1:2006. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 1. del: Osnovne veličine in ocenjevalni postopki.
- SIST ISO 1996-2:2007. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 2. del: Določanje ravni hrupa v okolju.
- Sklep ŠT. 1600/2002/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti. 22. julij 2002.
- Stansfeld SA, Berglund B, Clark C, Lopez-Barrio I, Fischer P, Öhrström E, Haines MM, Head J, Hygge S, van Kamp I in BF Berry. 2005. Aircraft and Road Traffic Noise and Children's cognition and Health: a Cross-national Study. The Lancet, Vol 365, 1942-1949.
- Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012)
- Priporočila Komisije 2003/613/EC z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (Uradni list RS, št. 212/2003).
- Tehnična smernica TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah
- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04)
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
- WHO, 1999. Guidelines for Community Noise. World Health Organisation, 1999.
- WHO in EC JRC, 2011. Burden of disease from environmental noise. Quantification of healthy life years lost in Europe, s. 106.