Kazalec kaže na stagnacijo v samooceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je med letoma 2010 in 2019 povečeval, nato pa se je trend obrnil navzdol in se do leta 2025 znižal za 6 odstotnih točk, s čimer se je vrnil na podobno raven kot leta 2010. Podobno situacijo opazimo tudi pri gospodinjstvih, ki razmišljajo o učinkovitejši rabi energije.

Zavedanje o učinkoviti rabi energije je med slovenskimi gospodinjstvi visoko, vendar se motivacija zanjo močno spreminja. Odločitve gospodinjstev o učinkoviti rabi energije v zadnjih letih vse bolj poganjajo finance, medtem ko okoljski vidik izgublja na pomenu kot enakovreden dejavnik.

Čeprav večina slovenskih gospodinjstev (69 %) še vedno meni, da so podnebne spremembe resen problem, raziskava REUS 2025 razkriva zaskrbljujoč in dosleden negativen trend: zavedanje o resnosti problema, nujnosti ukrepanja in vlogi človeka se v primerjavi s preteklimi leti opazno zmanjšuje. Delež tistih, ki menijo, da je problem "zelo resen", je najnižji doslej. Še bolj zgovorno je dejstvo, da se je delež gospodinjstev, ki menijo, da problem "ni resen", od leta 2022 početveril (s 3 % na 12 %). Podpora trditvi, da je treba ukrepati takoj, je od leta 2015 padla za kar 18 odstotnih točk.

Rezultati raziskave REUS 2025 kažejo, da se pripravljenost slovenskih gospodinjstev za uporabo alternativnih prevoznih sredstev povečuje, kljub temu pa osebni avtomobil ostaja absolutno prevladujoča oblika prevoza, njegova uporaba se na krajših razdaljah celo krepi. Glavni razlog za to je prav gotovo velik razkorak med željami uporabnikov in dejansko kakovostjo javnega prevoza. Glavni razlogi za neuporabo javnega prevoza ostajajo enaki kot v preteklosti: slabe povezave, zamudnost in neustrezni vozni redi. Ljudje ga ne uporabljajo, ker je nedostopen in nepraktičen.

Čeprav je med novimi registriranimi osebnimi avtomobili v Sloveniji četrtina avtomobilov na električni ali hibridni pogon, njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega le okoli 3 %. To je posledica dejstva, da se gospodinjstva redko odločajo za nakup novih avtomobilov, kar pomeni visoko povprečno starost avtomobilov nad 10 let in bo še dolgo trajalo, da bo naš vozni park postal manj energetsko potraten. Slovenija se po deležu prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav.

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen.

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji – REUS kažejo, da je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so pripravljena v naslednjih 12 mesecih začeti oz. v večji meri uporabljati javni potniški prevoz, zelo majhen. Ta trend se v obdobju 2011-2019 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da je slaba desetina gospodinjstev pripravljena, slaba četrtina premišljuje o tem, dobri dve tretjini pa nista pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Za največ gospodinjstev je čas ključni dejavnik pri izbiri načina prevoza.

Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.

Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih.