KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Vlada RS je za obdobje 2013-2018 za območja, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM10, pripravila načrte za izboljšanje kakovosti zraka. Namen načrtov je bil v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi za delce PM10 in povečati investicije v gospodarstvu, ki pripomorejo k čistejšemu zraku. Po podatkih Eko sklada je bilo tako v letu 2019 zaradi izvajanja dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka  izplačanih kar za 15,56 milijonov  EUR več naložb kot v letu 2014. Največ naložb je bilo v kotle na lesno biomaso, sledijo jim naložbe v toplotne črpalke.


Skoraj 2/3 virov onesnaženosti zraka zaradi delcev PM10 predstavljajo zastarele male kurilne naprave, 1/3 pa promet. Relativna majhnost - zgoščenost ter orografsko - geografska značilnost države (številne doline in kotline) povzročajo skupaj z meteorološkimi značilnostmi (neprevetrenost, številne toplotne inverzije) pogosta preseganja dovoljenih ravni koncentracij PM10 v zunanjem zraku. Preseganja se pojavljajo izključno  v  času ogrevalne sezone (pozimi).  

Kazalec prikazuje pregled izvajanja ukrepov za izboljšanje onesnaženosti zraka v obdobju 2014-2019 (obdobje ukrepov 2013-2018). Vsa vlaganja so bila odobrena na podlagi izdanih odločb, financiranje pa zagotovljeno iz kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020 in iz Programa sklada za podnebne spremembe. Ukrepi so bili določeni v načrtih za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji  (sprejeti za obdobje 2013-2018), nanašajo pa se na investicije za ogrevanje stavb (kotli na lesno biomaso, toplotne črpalke, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija streh, energijsko učinkovito prezračevanje in celovita obnova starejše stanov, stavbe), trajnostno mobilnost ter druge ukrepe, kot so industrija, podporni ukrepi. Kazalec zajema financiranje ukrepov, na katere so se nanašali načrti za izboljšanje kakovosti zraka – Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota, Zasavje in Celje.


Grafi

Slika ZR20-1: Primerjava zneskov odobrenih in izplačanih naložb v ukrepe za kakovost zraka, Slovenija, 2014-2019
Viri:

Eko sklad, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
  Enota 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Odobreno na podlagi izdanih odločb  milijoni €         5,20           6,50           2,28           1,09         13,66         17,07  
Izplačano milijoni €         2,54           3,87           6,18           1,09           7,77         18,10  
Slika ZR20-2: Gibanje števila naložb v ukrepe za kakovost zraka, Slovenija, 2014-2019
Viri:

Eko sklad, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
  Enota 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Gibanje števila naložb v ukrepe za kakovost zraka Št. naložb  1664 1050 1351 1694 4827 5756
Slika ZR20-3: Število naložb v ukrepe za kakovost zraka, Slovenija, 2014-2019
Viri:

Eko sklad, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
Leto Enota Toplotne črpalke Kotli na lesno biomaso Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva Toplotna izolacija fasad Toplotna izolacija streh Energijsko učinkovito prezračevanje Celovita obnova starejših ustanov, stavb
2014 Št. naložb  464 0 425 537 156 80 2
2015 Št. naložb  105 0 225 475 204 40 1
2016 Št. naložb  50 182 435 341 148 186 9
2017 Št. naložb  65 350 437 332 132 368 10
2018 Št. naložb  1347 3192 96 71 29 90 12
2019 Št. naložb  1591 4163 0 1 1 0 0

Cilji

Vlada RS je za obdobje 2013-2018 za območja, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM10, pripravila načrte kakovosti zraka. Namen načrtov je v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države. Mejne vrednosti za delce PM10  določa Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18)

Cilj izvajanja odlokov so tudi pozitivni učinki na gospodarstvo, saj finančni viri za izboljšanje kakovosti zraka pozitivno vplivajo tudi na gospodarstvo, npr. na gradbeništvo preko energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, na širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; na promet širitev in dogradnjo mestnega potniškega prometa, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil.  


Primerjava zneskov odobrenih in izplačanih naložb v ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka od leta 2014 do 2019 kaže na povečanje odobrenih in izplačanih naložb, še posebej po letu 2014. V letu 2019 je bilo za kar 15,56 milijonov  EUR več izplačanih naložb, v primerjavi z letom 2014. V letih 2014, 2015 in 2018 je bilo izplačanih manj naložb, od izdanih naložb, v letih 2016 in 2019 pa so zneski izplačanih naložb presegali odobrene zneske.

Podobno opazimo tudi, ko primerjamo število vseh naložb v ukrepe za kakovost zraka. Število naložb je malenkost padlo v obdobju 2015-2016, vendar generalno gledano število naložb narašča. Velik porast se je zaznati v letih 2018 (4827 naložb) in 2019 (5756 naložb).

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji predvidevajo naslednje tri skupine:

  • spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, energetsko bolj učinkovite kurilne naprave ipd.),
  • spodbujanje in prehod v trajnostno mobilnost (spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje izpustov delcev zaradi soljenja in posipanja cest),
  • druga področja (trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, podporo raziskavam in inovacijam ter zmanjšanje okolju škodljivih subvencij in pravilna določitev cen).

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka navajajo ogrevanje stavb kot prioritetno področje, sledi  spodbujanja trajnostnega prometa. Ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije zajemajo investicije v toplotne črpalke, kotle na lesno biomaso, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasad, toplotno izolacijo streh, energijsko učinkovito prezračevanje ter celovito obnovo starejših ustanov in stavb. Pri tem je potrebno dodati, da so se kotli na leseno biomaso začeli uvajati od leta 2016 dalje.

Največ naložb (7887) je bilo v obdobju od 2014 do 2019 v kotle na lesno biomaso, sledijo jim naložbe v toplotne črpalke (3622). Pogosto se vlaga tudi v toplotno izolacijo fasad (1757 naložb) ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva (1618 naložb). Malo naložb je bilo v tem obdobju v energijsko učinkovito prezračevanje (764) ter toplotno izolacijo streh (670). Najmanjkrat se prebivalstvo odloči za celovito obnovo starejših ustanov in stavb, zato je tudi število naložb v ta ukrep majhno. V obdobju 2014 do 2019 jih je bilo le 34, v letu 2019 niti ene. V letu 2019 prav tako ni bilo naložb v energetsko učinkovito prezračevanje ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Zelo se je zmanjšalo število naložb v toplotno izolacijo fasad in streh (v letu 2019 - 1 naložba). Prevladujejo naložbe v ukrepe toplotnih črpalk ter kotlov na lesno biomaso. V letu 2019 je bilo število naložb v omenjena ukrepa 4163 ter 1591.


Metodologija

Cilji so povzeti po:  Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota, Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo mesto , Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje , Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja , Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana , Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Primerjava zneskov odobrenih in izplačanih naložb v ukrepe za kakovost zraka, Slovenija

Milijoni €

Eko sklad

 

2014-2019 (analiza ukrepov za obdobje načrtov 2013-2018)

 

Ni opredeljeno

31. 3. 2021

Gibanje števila naložb v ukrepe za kakovost zraka, Slovenija

Število naložb

Število naložb v posamezne ukrepe za kakovost zraka, Slovenija

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Eko sklad, 2021. Povzetek letnih poročil Eko sklada o porabi sredstev Sklada za podnebne spremembe. Letna poročila Eko sklada. Dostop preko spleta:https://www.ekosklad.si/informacije/o-skladu/letna-porocila


Related indicators