Kazalec prikazuje dejanski obseg vseh pozidanih površin leta 2023 (bivanje, industrija, infrastruktura, trgovina in storitve, turizem in gostinstvo, šport in rekreacijo itd.) v ha kot tudi obseg sprememb rabe v kategorijo pozidano v obdobju 2019–2023 (v ha).

Kazalec nakazuje procese spreminjanja rabe tal, osnovni podatkovni vir (Grafični podatki RABA, MKGP) se izboljšuje a v celoti še ne zagotavlja povsem natančne interpretacije sprememb rabe.

Trajnostno upravljanje in raba zemljišč (prostora) sta ena od prioritet trajnostnega razvoja. Zemljišča, predvsem kmetijska in gozdna, so prepoznana kot omejen naravni vir, način njihove rabe pa je pomemben dejavnik okoljskih sprememb in ključno vpliva na kakovost življenja in ekosistemov. Rabo zemljišč določajo dejavniki kot so povpraševanje bo bivanjskih površinah, gospodarska rast, povečana mobilnost in rast prometne infrastrukture idr. (EEA, 2023). Negospodarna in prostorsko netrajnostna raba prostora je v preteklosti že povzročila velike spremembe v pokrovnosti in rabi kmetijskih zemljišč. Zato so nujna ciljna prizadevanja v smeri ustavitve povečevanja obsega pozidanih površin, učinkovitejše upravljanje s kmetijskimi zemljišči, predvsem pa racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na opuščena in razvrednotena območja, manjvredna območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč.

V letu 2023 smo imeli po podatkih MKGP v Sloveniji 114.747,7 ha pozidanih površin (5,7 %), kar je, glede na stanje leta 2019, ko smo jih beležili 113.128,7 ha, 1.618,9 ha več pozidanih površin.

Spremembe rabe na ravni države potekajo razmeroma počasi, zato v strukturi rabe tal ni zaznanih večjih sprememb. Tako leta 2023 še naprej izrazito prevladuje gozd (1.231.883 ha oziroma 60,7 %), sledijo travinje (17,3 %) in njive (8,8 %), ostale kategorije (trajni nasadi, zaraščanje idr.) pa so po površini skromneje zastopane.

Zanimive so analize podrobnejših sprememb po posameznih kategorijah rabe. Čeprav se primerjava nanaša zgolj na obdobje štirih let ugotavljamo, da se nadaljuje zmanjševanje površin travinja in njiv, ki smo ga zaznali že v obdobju 2012–2019. V letih 2019–2023 opažamo zmanjševanje površin trajnih nasadov (najbolj vinogradov), katerih skupen obseg se je zmanjšal za 1.913,6 ha. Do večjega povečanja skupnih površin je prišlo v kategoriji druga zemljišča, predvsem na račun rabe 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Prav veliko povečanje obsega te kategorije (skupno za 4.363,2 ha) je zaskrbljujoče, saj ob spremljanju procesov v prostoru ugotavljamo, da neobdelana kmetijska zemljišča pogosto predstavljajo  prehodno kategorijo pred dokončno izgubo kmetijske funkcije in vodijo v nova pozidna območja .

Podrobnejša analiza prostorskih slojev in prekrivanje vseh kategorij rab je pokazala, da 111.132,0 ha pozidanih površin iz leta 2023 sovpada s tistimi iz leta 2019 (kar predstavlja 98,2 % vseh pozidanih površin iz leta 2019). 1,8 % (skupaj 2.010,4 ha površin) se pojavlja na drugih (kmetijskih) kategorijah rabe. Ugotavljamo torej, da je skupen obseg povsem na novo evidentiranih pozidanih površin leta 2023 3.629,3 ha. Največ novih pozidanih površin se pojavlja na območju travinja (1.529,0 ha), gozda (676,1 ha) in združeni kategoriji druga zemljišča (582,9 ha). Glede na hitro dinamiko prostorskih sprememb v Sloveniji v zadnjih letih zato ugotavljamo, da je spremljanje pozidanih površin z Grafičnimi podatki RABA (MKGP) težko povsem natančno spremljati in interpretirati.

Trajna izguba kmetijskih, še posebej obdelovalnih zemljišč, v Sloveniji ostaja kritična. Razpolagamo namreč s skromnim, podpovprečnim obsegom kmetijskih zemljišč, posebej njiv. Med 39 državami EEA se uvrščamo med tiste z najnižjim deležem kmetijskih zemljišč v strukturi rabe (manj kot 35 %), še manj ugoden pa je obseg njiv na prebivalca. V letu 2023 še ne razpolagamo z novimi CLC podatki, podatki iz leta 2018 pa kažejo, da se Slovenija s 3,52 % pozidanih površin (kar dejansko ni realen podatek) med 39 državami EEA uvršča na 24 mesto. Pozidane površine predstavljajo visok delež na Malti (29,8 %), v Belgiji (20,9 %), na Nizozemskem (13,7) in v Lihtenštajnu (13,2 %) itd., najnižji pa je na Islandiji (0,39 %), Norveškem (0,92 %) in na Finskem (1,41 %). Po podatkih CLC za obdobje 2006–2018 se je v Sloveniji delež pozidanih površin povečal za 0,78 odstotne točke.