Kazalec prikazuje število prejetih prijav lymske borelioze – LB (MKB-10 diagnoze: A69.2, G01, G63.0, L90.4, M01.2) in klopnega meningoencefalitisa – KME (A84.1). Širjenje LB in KME v veliki meri pripisujemo višanju povprečne temperature zraka ter povečani vlažnosti zraka zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev, kar je posledica podnebnih sprememb. LB in KME sodita med vektorske bolezni, ker obe bolezni prenašajo klopi iz rodu Ixodes vrsta Ixodes ricinus.

Povečano širjenje LB in KME lahko v veliki meri pripišemo podnebnim spremembam, ki prispevajo k višjim temperaturam in povečani vlažnosti zraka. Tveganje za okužbo traja od februarja do novembra, odvisno od temperature okolja. Klopi so najbolj aktivni pri višjih temperaturah, a jih zelo visoke temperature zavrejo. Pojavljajo se do nadmorske višine 600 m, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi. Podnebne spremembe lahko vplivajo na geografsko in sezonsko razširjenost bolezni, ki jih prenašajo vektorji. Povišanje temperature lahko skrajša življenjski cikel vektorjev in pospeši namnoževanje mikrobov, kar povečuje tveganje za prenos. Poleg podnebnih sprememb na tveganje za pojav nalezljivih bolezni vplivajo tudi drugi ekološki, gospodarski in socialni dejavniki, kot so raba zemljišč, biološka raznovrstnost in zmogljivost zdravstvenih sistemov.

Lymska borelioza je javno zdravstveno pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjenost LB ni omejeno na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji. LB se začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, okužba običajno ne pušča posledic. Povzročitelj se redkeje (v približno 15 % brez antibiotičnega zdravljenja) razširi iz kože v tarčne organe in se izkazuje s prizadetostjo kože, živčevja, srca in sklepov. Cepljenje proti LB je v razvoju. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Pojavlja se žariščno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah:

• prva faza se začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Prva faza traja do šest dni.
• Sledi prosti interval, ki lahko traja od le en dan do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
• druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane z znaki: visoka telesna temperatura (po navadi nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo, hujše motnje zavesti, možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s KME je cepljenje.

Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je povezano s širjenjem bolezni v nova območja, večjo okuženostjo klopov in spremembami v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom. Podnebne spremembe, zlasti porast temperatur, pomembno vplivajo na epidemiologijo vektorskih bolezni, saj višje temperature zgodaj spomladi povzročajo zgodnejšo aktivnost klopov, medtem ko vroča in suha poletja zmanjšujejo aktivnost klopov, s tem pa tudi tveganje za okužbo.

Okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Urbanizirana območja imajo manjše tveganje za okužbo, vendar okužbe niso izključene niti v mestih, kjer se klopi pojavljajo v parkih in na zelenicah. Slovenija, z nizko stopnjo urbanizacije in visoko gozdnatostjo (približno 60 %), ima razpršeno poseljenost, ki povečuje tveganje za okužbe. Fragmentacija gozdov približuje gozdne habitate ljudem, kar vpliva na biološko raznovrstnost in pogostost vektorskih bolezni, vključno z LB. Incidenčna stopnja LB v Sloveniji je ena najvišjih v EU in ZDA, kjer je LB endemična (stalno prisotna v določeni geografskih regiji ali populaciji).

V zadnjih 10 letih je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z LB, v letu 2023 je bilo prijavljenih 2.514 bolnikov z LB (54 % žensk in 46 % moških). Večina bolnikov je prijavljenih kot eritema migrans (EM) (99,2 %), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi. Prijavljenih je bilo nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti 55–64 let, pri otrocih pa v starosti 5–9 let. Primerljive epidemiološke značilnosti so opisane v prispevkih slovaških, nemških in drugih evropskih avtorjev, v ZDA pa je LB pogostejša pri moških in najvišja incidenčna stopnja je pri otrocih starih 5–14 let (Rizzoli in sod., 2011).

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov. Najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila v goriški statistični regiji (445,4/100.000 prebivalcev), najnižja v posavski (89,1/100.000 prebivalcev).

Število prijavljenih primerov KME se iz leta v leto spreminja, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 in 2021 do 187 prijavljenih primerov v letu 2020, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. V letu 2023 je bilo prijavljenih 63 primerov KME (3,0/100.000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 178 prijav letno). Večina prijavljenih bolnikov s KME (95 %) je bila hospitalizirana, zabeležili smo tudi eno smrt zaradi KME.

Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno več moških kot žensk. V letu 2023 je bilo med prijavljenimi primeri 33 (52 %) moških in 30 (48 %) žensk. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, vendar je pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne.

V letu 2023 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 55–64 let (4,0/100.000 prebivalcev). Zbolel je en otrok, mlajši od pet let ter dva otroka v starosti od 5 do 14 let.

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč KME, posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevnosti je v posameznih žariščih Evrope različna. Slovenijo uvrščamo med države z najvišjo obolevnostjo s KME. V Sloveniji je endemsko območje KME omejeno na določena geografska območja. Primere KME smo beležili v vseh regijah, najvišja incidenčna stopnja KME je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (7,4/100.000) sledita gorenjska in koroška statistična regija.

Delež kmetijskih površin se manjša, kakor tudi število prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in so s tem bolj izpostavljeni okužbi z borelijo in klopnim meningoencefalitisom. Po drugi strani v državi narašča delež tistih, ki si poskušajo hrano pridelati sami ali nabirajo gozdne sadeže in so tako bolj izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo klopi. Zdrav življenjski slog, ki vključuje rekreacijo (sprehode, športne aktivnosti) v naravi, tudi prispeva k večji izpostavljenosti okužbi. Za razumevanje epidemiologije LB in KME je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.