Kazalec predstavlja število prejetih prijav LB (diagnoze MKB-10:A69.2, G01.0, G63.0, M01.2).

Borelioza lyme je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa proti boreliozi cepljenje zaenkrat ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Razširjenost borelioze ni omejena na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Običajno poteka bolezen v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno pri tem je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar v tem primeru lahko okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje), prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami EU oz. zveznimi državami ZDA, kjer je LB tudi endemska bolezen (bolezen, ki se nahaja na določenem kraju oz. na omejenem območju).

V Sloveniji je bila večina bolnikov prijavljenih kot erythema migrans (EM), precej manj kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi.  Prijavljenih je bilo nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti od 50-64 let ter pri otrocih v starosti od 5-9 let. Primerljive epidemiološke značilnosti so opisane v prispevkih slovaških, nemških in drugih evropskih avtorjev, v ZDA pa je LB pogostejša pri moških in  najvišja incidenčna stopnja je pri otrocih starih 5-14 let (Rizzoli, Hauffe, Carpi, Vourc, Neteler, Rosa, 2011).

Na pojav LB (in drugih bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi) vplivajo biotske, abiotske in socialne okoliščine. Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je lahko posledica širjenja bolezni v predele, kjer je ni bilo, večjega deleža okuženih klopov in sprememb v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom. Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni. V preteklem desetletju so brez dvoma višje povprečne temperature zraka v zgodnjem pomladanskem času, povzročile bolj zgodnjo aktivnost klopov in s tem večjo možnost okužbe s povzročitelji LB že v marcu in celo v februarju. Učinek vročih in suhih poletij je nasproten – aktivnost klopov je manjša in s tem tudi manjša verjetnost okužbe pri ljudeh.

Okolja, v katerih ljudje prebivajo, vplivajo na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Visoko urbanizirana okolja so precej manj tvegana za okužbo z vektorsko prenosljivimi boleznimi, v primerjavi s podeželjem. Okužba z borelijami tudi v mestnem okolju ni izključena, saj so tudi zelenice, mestni parki, vrtovi predmestij itd. okolja, kjer se zadržujejo okuženi klopi. Slovenija je država z nizko stopnjo urbanizacije – po podatkih OECD  (Organization for Economic Cooperation and Development) so slovenske regije ruralne ali intermediarne, nobena izmed regij ni urbana. Uvrstitev regije (v ruralno, intermediarno ali urbano) določa gostota poseljenosti. Zgolj dve občini sta v skladu s priporočili EUROSTAT-a opredeljeni kot gosto poseljeni, ostale občine večinoma kot redko poseljene (SURS, 2007). V Sloveniji se gozd širi, saj se zaraščajo travnate površine, tudi vinogradi in njive. Gozdnih površin je v Sloveniji veliko in so od sredine 19. stoletja postopno naraščale. Če je bilo  pred dobrimi 100 leti dobra tretjina današnje Slovenije pokrite z gozdom, v današnjem času pokriva gozd slabi dve tretjini države (Zavod za gozdove Slovenije, 2011). Gozdovi v Sloveniji so večinoma ocenjeni kot visoko ali srednje fragmentirani, kar pomeni, da gozdne površine prekinjajo poti, daljnovodi, ceste, poseki, zaselki. Iz neprekinjenih gozdnih površin nastajajo zaplate gozda, kar močno vpliva po eni strani na biološko raznovrstnost in po drugi strani približuje gozdni biotop ljudem in njihovim bivališčem. Razpršena poseljenost slovenskega prebivalstva v gozdnati pokrajini, ki omogoča preživetje klopom, majhnim sesalcem, pticam in drugim živalim, je pomembna določnica pogostosti vektorskih bolezni, vključno z LB (Sočan, 2012).

Delež kmetijskih površin se manjša, kakor tudi število prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in so s tem bolj izpostavljenosti okužbi z borelijami. Po drugi strani pa z večanjem revščine v državi narašča delež tistih, ki si poskušajo hrano pridelati sami ali nabirajo gozdne sadeže in so tako bolj izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo klopi. Zdrav življenjski slog, ki vključuje rekreacijo (sprehode, športne aktivnosti) v naravi, tudi prispeva k večji izpostavljenosti okužbi.

Za razumevanje epidemiologije LB je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.     

Lymska borelioza še ni na seznamu nalezljivih bolezni, ki bi jih po enaki metodologiji poročali Evropskemu centru za nadzor nad boleznimi (ECDC = European Centre for Diseases Control and Prevention), zato mednarodna primerljivost ni mogoča