KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale 3.635 kt. Energetski viri so prispevali 70 %. Največ so se zmanjšale emisije iz transformacij (74 %), industrije (71 %) ter zgorevanja goriv na drugih področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji so glavni vir emisij transformacije. Cilji so določeni za vse emisije za leto 2010. Doseganje cilja za SO2 in NH3 ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.


Med snovi, ki povzročajo zakisovanje, prištevamo: žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in amoniak (NH3). Zakisovanje povzroča veliko škodo v ekosistemu, na stavbah ter materialih (korozija). Prispevek posamezne snovi k zakisovanju okolja je odvisen od potenciala zakisovanja, ki je ocenjen s kislinskim ekvivalentom (»Acid equivalent«). SO2 in NOx poleg zakisovanja povzročata tudi emisije prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. NOx prispeva tudi k emisijam prizemnega ozona, ki nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sonca.

Kazalec prikazuje pretekle emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje. Skupne emisije so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi. Uteži so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži so sledeče: SO2 – 2/64 acid eq/g; NOx – 1/46 acid eq/g; NH3 – 1/17 acid eq/g. Skupne emisije so v enotah kt ekvivalenta emisij, ki povzročajo zakisovanje.

Emisije iz transformacij vključujejo tako emisije zaradi zgorevanja goriv v transformacijah kot ubežne emisije. Emisije zaradi zgorevanja goriv so razdeljene še na sektorje: industrija in gradbeništvo, promet in druga področja.

Neenergetski viri emisij vključujejo emisije iz industrijskih procesov, kmetijstva, odpadkov in rabe topil ter drugih izdelkov. Podrobnejša definicija sektorjev je v podatkovnem listu EN05.


Grafi

Slika EN03-1: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, po sektorjih
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
transformacije kt 5.175 4.505 5.143 5.004 4.883 3.643 3.369 3.612 3.867 3.158
industrija (energetska raba goriv) kt 0.773 0.693 0.541 0.489 0.49 0.334 0.252 0.277 0.212 0.284
promet kt 0.95 0.888 0.881 1.01 1.076 1.048 1.134 1.125 0.953 0.861
ostalo (energetska raba goriv) kt 0.538 0.817 0.558 0.614 0.542 0.362 0.306 0.258 0.231 0.243
ne-energetski sektorji kt 1.421 1.382 1.38 1.354 1.298 1.27 1.268 1.134 1.148 1.154
SKUPAJ - ENERGETIKA kt 7.437 6.902 7.123 7.117 6.991 5.386 5.061 5.272 5.263 4.546
SKUPAJ kt 8.859 8.284 8.502 8.471 8.289 6.657 6.33 6.406 6.411 5.7
2000 2001 2002 2003 2004 2005
transformacije kt 2.948 2.013 2.173 1.954 1.784 1.34
industrija (energetska raba goriv) kt 0.276 0.292 0.291 0.289 0.19 0.219
promet kt 0.899 0.877 0.783 0.766 0.796 0.829
ostalo (energetska raba goriv) kt 0.213 0.205 0.192 0.181 0.162 0.152
ne-energetski sektorji kt 1.216 1.191 1.219 1.215 1.024 1.095
SKUPAJ - ENERGETIKA kt 4.336 3.386 3.439 3.189 2.932 2.54
SKUPAJ kt 5.552 4.577 4.658 4.405 3.956 3.635
Slika EN03-2: Primerjava izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, po sektorjih
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
transformacije industrija (energetska raba goriv) promet ostalo (energetska raba goriv) ne-energetski sektorji SKUPAJ - ENERGETIKA SKUPAJ
1990 kt 5.2 0.8 1 0.5 1.4 7.4 8.9
1991 kt 4.5 0.7 0.9 0.8 1.4 6.9 8.3
1992 kt 5.1 0.5 0.9 0.6 1.4 7.1 8.5
1993 kt 5 0.5 1 0.6 1.4 7.1 8.5
1994 kt 4.9 0.5 1.1 0.5 1.3 7 8.3
1995 kt 3.6 0.3 1 0.4 1.3 5.4 6.7
1996 kt 3.4 0.3 1.1 0.3 1.3 5.1 6.3
1997 kt 3.6 0.3 1.1 0.3 1.1 5.3 6.4
1998 kt 3.9 0.2 1 0.2 1.1 5.3 6.4
1999 kt 3.2 0.3 0.9 0.2 1.2 4.5 5.7
2000 kt 2.9 0.3 0.9 0.2 1.2 4.3 5.6
2001 kt 2 0.3 0.9 0.2 1.2 3.4 4.6
2002 kt 2.2 0.3 0.8 0.2 1.2 3.4 4.7
2003 kt 2 0.3 0.8 0.2 1.2 3.2 4.4
2004 kt 1.8 0.2 0.8 0.2 1 2.9 4
2005 kt 1.3 0.2 0.8 0.2 1.1 2.5 3.6
Slika EN03-3: Gibanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, v energetskem in ne-energetskem sektorju ter ciljne vrednosti za SO2, NOx, NH3 ter skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
SO2 indeks 100 93 96.3 94.2 91.1 64.4 57.6 61 63.3 53.6
NOx indeks 100 92.1 93.6 102.3 106.8 107.8 114 114.5 103.5 94
NH3 indeks 100 97.2 97.1 95.2 91.3 89.4 89.2 79.8 80.8 81.2
EmAS indeks 100 93.5 96 95.6 93.6 75.1 71.5 72.3 72.4 64.3
energetske EmAS indeks 4.6 4.3 4.4 4.4 4.4 3.4 3.2 3.3 3.3 2.8
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2010
SO2 indeks 50.9 35.2 36.7 33.9 27.9
NOx indeks 93.4 92.8 91.3 88.7 90.5
NH3 indeks 82.8 81.7 82.7 79.5 71.4
EmAS indeks 62.7 51.7 52.6 49.7 44.7
energetske EmAS indeks 2.7 2.1 2.1 2 1.8 1.6

Cilji

Cilji so določeni za posamezne snovi, ki povzročajo zakisovanje, in sicer za leto 2010 in kasnejša leta. Emisije SO2 ne smejo preseči 27 kt, emisije NOx 45 kt ter emisije NH3 20 kt. Cilji so določeni v Protokolu o zmanjševanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter v Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uredba NEC). V pripravi je revizija direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, ki jo Uredba NEC povzema. Revidirana direktiva bo postavila nove cilje za emisije SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM_2.5 za leto 2020. Na podlagi teh ciljev lahko izračunamo tudi cilj za leto 2010 za skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje, ki znaša 2.998 kt.


Emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje, iz energetskih virov so leta 2005 znašale 2.540 kt, kar je 66 % manj kot leta 1990. Emisije iz ne-energetskih virov so leta 2005 znašale 1.095 kt, kar je 23 % manj kot leta 1990. Energetski viri emisij so k skupnim emisijam prispevali 70 %.

Dušikovi oksidi prispevajo emisije samo iz energetskih virov, žveplovi oksidi pa iz energetskih virov prispevajo daleč največji del emisij (leta 2005 94 %). Med emisije iz ne-energetskih virov prištevamo emisije SO2 iz industrijskih procesov, ki nastajajo pri proizvodnji cementa in aluminija. Amoniak prispeva daleč največji del emisij iz ne-energetskih sektorjev, saj je glavni vir kmetijstvo. Emisije NH3 iz energetskih virov so posledica uporabe katalizatorjev v vozilih, ki zaradi povečevanja števila vozil s katalizatorji naraščajo. Njihov delež znaša malo več kot 5 % emisij NH3. V obdobju 1990-2005 se je razmerje med posameznimi snovmi močno spremenilo, saj so se emisije SO2 zaradi čiščenja dimnih plinov, znižanja vsebnosti žvepla v tekočih in trdnih gorivih ter zamenjave fosilnih goriv drastično znižale (za 78 %). Emisije amoniaka so se prav tako znižale, vendar mnogo manj, za 24 %. Znižanje je posledica zmanjšanja števila živali. Znižale so se tudi emisije NOx, za 9 %. Znižanje je zlasti posledica izvajanja ukrepov v transformacijah (izboljšanje učinkovitosti, primarni ukrepi na gorilnikih) ter zniževanja specifičnih emisij vozil (standardi EURO). K skupnim emisijam snovi, ki povzročajo zakisovanje, so posamezne snovi leta 2005 prispevale približno tretjinske deleže – SO2: 36 %, NOx: 35 % in NH3: 30 %. Leta 1990 so daleč največ prispevale emisije SO2 (68 %), NOx in NH3 pa sta vsak prispevala 16 %.

Transformacije so največji vir emisij, vendar so se emisije iz tega vira v obdobju 1990-2005 tako absolutno (-3,8 kt) kot relativno največ zmanjšale (-74 %), zlasti na račun zmanjšanja emisij SO2. Občutno je bilo tudi zmanjšanje emisij v industriji in gradbeništvu (-72 %) ter iz zgorevanja goriv na drugih področjih (-72 %) prav tako v največji meri zaradi zmanjšanja emisij SO2. Nižje emisije so posledica razžvepljevanja dimnih plinov, zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih in trdnih gorivih ter zamenjave fosilnih goriv (premoga in mazuta z zemeljskim plinom), ki je posledica tudi prestrukturiranja industrije.

Emisije SO2 in NOx so bile leta 2005 višje od ciljnih vrednosti za leto 2010. Doseganje ciljnih emisij SO2 ne bo problematično, saj so se v letu 2006 emisije občutno zmanjšale zaradi inštalacije razžvepljevalne naprave na termoelektrarni Trbovlje, s čimer so bile koncentracije znižane pod mejne koncentracije po Uredbi o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, dodatno pa se bodo znižale zaradi zakonsko predpisanega zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih goriv leta 2008 ter zaradi izvajanja direktive IPPC. Cilj za emisije NOx bo težje doseči, saj so se emisije v zadnjih dveh letih povečale (k temu je največ prispeval promet zaradi povečane prodaje motornih goriv, kljub zmanjšanju specifičnih emisij vozil). Zmanjšanje emisij do leta 2010 bo doseženo z zamenjavo voznega parka in uvajanjem strožjih standardov EURO, s čimer se bodo specifične emisije vozil še dodatno znižale ter z zmanjšanjem emisij iz proizvodnje električne energije in toplote (glej Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/(OP-NEC). Emisije NH3 so bile leta 2005 nižje od ciljnih emisij. Znižanje emisij leta 2004 je posledica občutnega znižanja števila perutnine zaradi nevarnosti razvoja ptičje gripe. Iz tega sledi, da se v prihodnje pričakuje porast emisij, kar je nakazano že v evidencah za leto 2005, vendar projekcije kažejo, da bo povečanje nižje od ciljnih emisij (več v OP-NEC).


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov:
Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o emisijah onesnaževal zraka, ki so bili 14. februarja 2007 poslani Združenim narodom in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / United Nations (UN) / UNECE-CLRTAP air emission inventories/UNECE-CLRTAP emisijske evidence / 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005 / CLRTAP SLO 2007 Submission (1st submission)

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka – kontaktna oseba: Bojan Rode

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani skupine za evidence emisij in projekcije UNECE/EMEP.

Metodologija obdelave podatkov: Skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi (SO2, NOx, NH3). Uteži (potencial zakisovanja = »Acid equivalent«) so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: SO2 – 2/64; NOx – 1/46; NH3 – 1/17. Enota je ekvivalent emisij. Povprečne letne rasti emisij so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Zanesljivost: Zanesljivost podatkov emisij onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi možno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za emisije SO2, saj so emisije neposredno povezane z vsebnostjo žvepla v gorivu ob čiščenju dimnih plinov pa še od učinkovitosti čistilnih naprav. Veliko bolj nezanesljivi so podatki o emisijah NOx, ker je načinov nastanka emisij več. Emisije so odvisne od vsebnosti dušika v gorivu, razmerja med zrakom in gorivom ter od temperature zgorevanja, kar pa je karakteristika kurilnih naprav, s čimer se emisijski faktorji razlikujejo od naprave do naprave. Zanesljivost podatkov za emisije NH3 je velika, saj so bile ob uporabi dveh različnih metodologij emisije skoraj enake.
- Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 2; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

MOP, 2007: Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/
EEA, 2007: EN06 Energy-related emissions of acidifying substances


Related indicators