KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.


Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev o posameznih oblikah prevoza (modal split) za prevoz na delo in izlete ter delitev prevozov glede na letni čas (poleti/pozimi). Poleg tega kazalec prikazuje podatke o pripravljenosti posameznika za kombiniranje osebnega avta z drugo obliko prevoza za pot na delo, podatke o ključnih razlogih za izbiro prevoza in za neuporabo javnega potniškega prevoza, podatke o javnem mnenju glede pozitivnih sprememb v javnemu potniškemu prevozu in glede pripravljenosti za alternativne oblike prevoza v naslednjih 12 mesecih. Podatki, ki jih kazalec prikazuje odražajo stanje v obdobju od 2010 do 2022.


Grafi

Slika RE04-1: Vrsta prevoza za pot na delo v kraju bivanja (za razdalje do 5 km) in zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km), Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Opomba:

Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 in 2022 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.

Prikaži podatke
avto (< 5 km) [%] kolo (< 5 km) [%] hoja (< 5 km) [%] javni potniški prevoz (< 5 km) [%] druge oblike prevoza (<5 km) [%] avto (5-150 km) [%] kolo (5-150 km) [%] hoja (5-150 km) [%] javni potniški prevoz (5-150 km) [%] druge oblike prevoza (5 do 150 km) [%]
2019 55 17 9 7 4 84 2 1 7 6
2022 58 13 9 8 8 82 1 1 8 4
Slika RE04-2: Vrsta prevoza za pot na delo v kraju bivanja (za razdalje do 5 km) v času poletja in v času zime, Slovenija, 2017
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (2018)

Opomba:

Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.

Prikaži podatke
avto [%] hoja [%] kolo [%] javni potniški prevoz [%]
2017 (poleti) 79 33 30 28
2017 (pozimi) 80 25 7 26
Slika RE04-3: Vrsta prevoza za pot na izlete (5 km-150 km), Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Opomba:

Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 in 2022 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.

Prikaži podatke
avto [%] kolo [%] hoja [%] javni potniški prevoz [%]
2010 87 6 7 17
2011 87 11 13 21
2012 86 7 8 20
2015 87 15 14 30
2017 92 24 22 23
2019 87 1 1 6
2022 84 2 1 8
Slika RE04-4: Ključni razlogi za neuporabo javnega potniškega prevoza, Slovenija, 2019-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
slabi vozni redi [%] preveč zamudno [%] slabe avtobusne povezave [%] prenašanje stvari (lažje z avtom) [%] avtobusa ni na voljo v našem kraju [%] najbližja avtobusna postaja je predaleč [%] ker javni prevozi ne delujejo tako učinkovito kot v tujini in niso točni [%] imam takšen poklic, da potrebujem avto [%] avtobus je predrag / dražji [%] iz navade [%] občasno ga uporabljamo [%]
2019 33 32 37 24 19 12 15 11 11 10 11
2022 31,86 30,89 29,45 20,32 18,89 14,43 14 8,99 6,94 6,64 5,49
Slika RE04-5: Pripravljenost za zamenjavo lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti, Slovenija, 2019-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
dobre povezave [%] da ne porabimo bistveno več časa kot z avtom [%] zagotovljenost povezava [%] cenejši javni prevoz [%] da s tem prispevamo k čistejšemu okolju [%] da s tem ne zmanjšamo nivo udobja [%] drugo [%] ne vem [%]
2019 43 45 32 32 20 17 4 19
2022 41,69 38,32 28,29 25,62 14,60 13,11 3,75 21,11
Slika RE04-6: Pripravljenost na uporabo alternativnih oblika prevoza v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2011-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
hoja[%] javni potniški prevoz[%] kolo[%] souporaba avtomobila[%] drugo[%]
2011 34 14 16 3
2012 24 5 13 2
2015 34 12 20 5
2017 30 8 19 3
2019 21 12 15 6
2022 21 15,80 14,71 7 8,75
Slika RE04-7: Delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v koliko jim je na voljo v ustreznem času (po združenih statističnih regijah), Slovenija, 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Opomba:

Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni in jih ločuje pikčasta linija.

Prikaži podatke
  2019 2022
pomurska, podravska 62 (N=216) 53 (N=216)
koroška, savinjska, zasavska 73 (N=187) 60 (N=186)
posavska, jugovzhodna Slovenija 62 (N=104) 39 (N=106)
osrednjeslovenska, gorenjska 72 (N=358) 53 (N=365)
primorsko-notranjska, obalno-kraška, goriška  68 (N=137) 41 (N=139)

Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, ki so pomembni za ozaveščanje na področju ravnanja in vedenja z vidika okolju prijaznega prometa, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Pomen ozaveščenosti prebivalstva o okolju prijaznih oblikah transporta je izpostavljata tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020) ter Evropski zeleni dogovor (The Green Deal).

 


Glede na rezultate Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS je za večino slovenskih gospodinjstev osebni avtomobil v letu 2022 še vedno predstavljal najpogostejšo obliko prevoza ne glede na namen in dolžino poti. Vsi podatki se nanašajo na del anketiranih gospodinjstev, za katera je ta pot relevantna.

Več kot štiri petine gospodinjstev avtomobil uporabljajo za pot na delo na razdalji od 5 do 150 km (2022: 82 %, 2019: 84 %). Avtomobil je najpogostejša oblika prevoza na delo tudi za krajše razdalje (manj kot 5 km), saj ga za takšne poti uporablja več kot polovica gospodinjstev, pri čemer se je delež glede na predhodno merjenje celo nekoliko povečal (2022: 58 %, 2019: 55 %). Naslednji najpogostejši obliki prevoza na delo za krajše razdalje sta kolo (2022: 13 %, 2019: 17 %) in hoja (2022: 9 %, 2019: 9 %). Na zadnjem mestu je javni prevoz (vlak, mestni in primestni avtobus), ki ga gospodinjstva uporabljajo v enakem deležu, ne glede na razdaljo (2022: 8 %, 2019: 7 %). V zadnjem merjenju smo zabeležili pogostejše navedbe o uporabi tudi drugih oblik prevoza (na primer taksi, motor, skiro) za razdalje, krajše od 5 km (2022: 8 %, 2019: 4 %). Rezultati niso povsem primerljivi z raziskavami REUS do leta 2017, saj so anketirana gospodinjstva v prejšnjih merjenjih lahko navajala več odgovorov. (slika OP08-01)

Leta 2017 so lahko anketirana gospodinjstva ločeno opredelila izbiro prevoza na delo v času poletja in v času zime. Rezultati kažejo, da je osebni avto še vedno najpogostejša oblika za vse vrste prevoza tako poleti kot pozimi: za pot na delo (poleti: 79 %, pozimi: 80 %), za pot v vrtec, šolo ali na fakulteto (poleti: 68 %, pozimi: 73 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 77 %, pozimi: 81 %) v kraju bivanja ter za pot na delo (poleti: 94 %, pozimi: 94 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 90 %, pozimi: 91 %) zunaj kraja bivanja. To kaže, da izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Pri izbiri okolju prijaznejših oblik prevoza so razlike najbolj opazne pri uporabi kolesa v kraju bivanja. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za slabo desetino (7%) anketirancev. Po opravkih in nakupih poleti kolesari dobra četrtina (26 %) anketirancev, pozimi pa samo dvajsetina (6 %). Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniškega prevoza je enak tako poleti kot pozimi. (slika OP08-02)

Osebni avtomobil je tudi za izlete na razdaljah od 5 do 150 km daleč najpogostejša oblika prevoza. Primerjava rezultatov raziskav REUS za zadnji dve merjenji, ko je bila možna le navedba osnovnega prevoza, je pokazala zelo podobne rezultate, le da se je delež uporabe osebnih avtomobilov leta 2022 malenkost znižal (2022: 84 %, 2019: 87 %), medtem ko se je na drugi strani nekoliko povečala uporaba javnega prevoza (2022: 8 %, 2019: 6 %). Glede na tako majhno razliko in le dve merjenji še ne moremo zaključiti, da gre za pozitiven trend pri uporabi javnega prevoza, še posebej če rezultate primerjamo s predhodnimi merjenji, ko so anketiranci lahko navedli več oblik prevoza in je delež uporabe javnega prevoza od leta 2010 do leta 2015 naraščal (2015: 30 % 2010: 17 %), nato pa je v letu 2017 spet padel (2017: 23 %).  (slika OP08-03)

Rezultati raziskave REUS so v letu 2019 in 2022 pokazali tri najpogosteje navedene razloge, zakaj gospodinjstva za pot na delo ali za opravke ne uporabljajo javnega potniškega prevoza. To so: slabi vozni redi (2022: 32 %, 2019: 33 %), preveč zamudno (2022: 31 %, 2019: 32 %), in slabe povezave (2022: 29 %, 2019: 37 %). Približno petina gospodinjstev je izpostavila še, da je z avtom lažje prevažati stvari (2022: 20 %, 2019: 24 %) in da avtobus v njihovem kraju ni na voljo (2022: 19 %, 2019: 19 %). Približno sedmina gospodinjstev je navedla, da je njihova najbližja avtobusna postaja predaleč (2022: 14 %, 2019: 11 %). Povzamemo lahko, da je nedostopnost (slabi vozni redi, povezave in dostopnost postaje) ključni razlog za neuporabo javnih oblik prevoza. (slika OP08-04)

Kot spodbudo za menjavo lastništva avtomobila za uporabo različnih storitev mobilnosti, kot so začasni najem avtomobila po potrebi, delitev avtomobila ali kolesa, javni prevoz ipd., so v raziskavah REUS za leto 2019 in 2022 gospodinjstva izpostavila naslednje pogoje: dobre povezave (2022: 42 %, 2019: 43 %),  pogoj, da javni prevoz ne sme trajati bistveno dlje kot vožnja z avtomobilom (2022: 38 %, 2019: 45 %), zagotovljenost povezave (2022: 28 %, 2019: 32 %), nižjo ceno prevoza (2022: 26 %, 2019: 32 %) in pogoj, da s takšnim prevozom prispevamo k čistejšemu okolju (2022: 15 %, 2019: 20 %). Primerjava med letoma pokaže, da so vse naštete spodbude gospodinjstva leta 2019 navajala v večjem deležu kot leta 2022, ker so tudi sicer navedla večje število odgovorov. V povprečju je namreč vsako gospodinjstvo v letu 2019 navedlo 1,9 odgovora, v letu 2022 pa zgolj 1,6 odgovora. (slika OP08-05)

Po zadnjih raziskavah REUS postaja hoja kot alternativa avtomobilskemu prevozu vse manj privlačna. V letu 2011 je bila tretjina gospodinjstev (34 %) pripravljena v naslednjih 12 mesecih zamenjati hojo za avtomobil, leta 2022 pa je bilo takšnih gospodinjstev le za petino (21 %). Kolo ostaja približno enako priljubljeno (2022: 16 %, 2011: 14 %). Enako velja tudi za javni potniški promet (2022: 15 %, 2011: 16 %). V zadnjem merjenju je bil na voljo dodaten odgovor »souporaba vozila«, ki ga je navedla slaba desetina (2022: 7 %) vseh gospodinjstev. Povečal se je delež odgovorov »drugo« (2022: 9 %, 2011: 3 %); morda tudi zato, ker v prejšnjih merjenjih odgovor »souporaba vozila« ni bil ni voljo in je bil tako vključen v odgovor »drugo«. (slika OP08-06)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene statistične regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je bil leta 2022 delež gospodinjstev, ki so bila pripravljena pri vsakodnevnih prevozih osebni avtomobil kombinirati z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v kolikor je takšna oblika prevoza na voljo v ustreznem času, med dvema petinama in tremi petinami. (slika OP08-07)
Najmanjši delež takšnih gospodinjstev je na območju združene statistične regije posavske in jugovzhodne Slovenije (39 %) oziroma primorsko-notranjske, obalno-kraške in goriške združene statistične regije (41 %), največji pa na območju koroške, savinjske in zasavske združene statistične regije (60 %). Na območju naslednjih treh združenih statističnih regij se je v obdobju od 2019 do 2022 ta delež statistično značilno zmanjšal: na območju osrednjeslovenske in gorenjske združene statistične regije za 19 odstotnih točk (2022: 53 %, 2019: 72 %), na območju posavske in jugovzhodne Slovenije združene statistične regije za 23 odstotnih točk (2022: 39 %, 2019: 62 %) in na območju primorsko-notranjske, goriške in obalno-kraške združene statistične regije za 27 odstotnih točk (2022: 41 %, 2019: 68 %).  (slika OP08-07)

 


Metodologija

Cilji povzeti po: 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2022

Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 6. 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

 

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, primorsko-notranjska, goriška, obalno-kraška.

 

Datum zajema podatkov

Related indicators