Kazalec prikazuje različne vidike eko inovacij na podlagi 16 kazalnikov Observatorija za eko inovacije, razvrščenih v pet komponent (tematskih področij): vlaganje v eko inovacije, eko inovacijske dejavnosti, učinki eko inovacij, družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij in učinkovitost rabe virov. Materialna produktivnost ponazarja BDP, ustvarjen z materialno porabo države; Produktivnost vode ponazarja BDP, ustvarjen z domačo porabo vode;  Energetska produktivnost ponazarja BDP, ustvarjen z domačo porabo energije in Intenzivnost izpustov TGP ponazarja količine ustvarjenih izpustov TGP na enoto BDP.

Eko inovacija je „vsaka inovacija, ki pripomore dosegati cilje trajnostnega razvoja z zmanjšanjem vplivov na okolje, povečanjem odpornosti na okoljske pritiske ali z učinkovitejšo in odgovornejšo rabo naravnih virov“ (Odločba št. 1639/2006 / ES o vzpostavitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije).

Eko inovacije in krožno gospodarstvo so ključnega pomena za prihodnost Evrope in jedro politik Evropske unije. Gospodarska blaginja in blaginja EU sta neločljivo povezana z njenim naravnim okoljem, svetovno povpraševanje po obnovljivih virih energije in snovna učinkovitost bo v prihodnjih letih vir delovnih mest in gospodarske rasti.

Observatorij za eko inovacije (Eco-Innovation Observatory - EIO) je pobuda, ki jo financira Generalni direktorat Evropske komisije za okolje. Observatorij za eko inovacije v imenu Evropske komisije pripravlja profile držav z namenom spodbujanja izmenjave izkušenj o eko inovacijah in najboljših praksah. Namen profilov držav je pomagati pri osredotočanju na ukrepe, dosežke, regulativni razvoj in trende na nacionalni ravni, ki so pomembni za eko inovacije.

Sestavljeni indeks eko inovacije 2019 za Slovenijo razkriva, da se je Slovenija uvrstila blizu povprečja EU v štirih komponentah indeksa, to so vlaganje v eko inovacije (106), eko inovacijske dejavnosti (98), učinki eko inovacij (107) in družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij (95). Vendar pa je država dosegla bistveno nižje rezultate od povprečja EU pri rezultatih učinkovitosti rabe virov (73), ki se v tej komponenti indeksa uvršča šele na 20. mesto. Slovenija je nekoliko nazadovala.

Vlaganje v eko inovacije (Eco-innovation inputs)

Komponenta vlaganje v eko inovacije je za Slovenijo v letu 2019 bistveno nižja kot v prejšnjih letih, čeprav je treba pripomniti, da podatki o skupni vrednosti zgodnjih zelenih naložb v letu 2017 niso bili na voljo. Slovenija se je torej relativno dobro odrezala v komponenti vlaganj v eko inovacije in dosegla 106 % EU povprečja in se tako uvrstila na 9. mesto med 28 državami članicami EU. Vladna sredstva za okoljske in energetske raziskave in razvoj ter izdatki (delež BDP) so izenačeni s povprečjem EU, število osebja in raziskovalcev za raziskave in razvoj (delež od skupna zaposlenost) je bil precej nad povprečjem EU, medtem ko je bila skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi nekoliko pod povprečjem EU (53 USD/cap oz. 55 USD/cap).

Eko inovacijske dejavnosti (Eco-innovation activities)

Komponenta eko inovacijske dejavnosti razkriva, da se je Slovenija uvrstila precej pod EU povprečje pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo virov med MSP (1,56 oziroma 1,87; podatki 2017) (nov kazalnik). Država se je odrezala nekoliko nad povprečjem EU z uvedbo trajnostnih izdelkov med MSP (% podjetij) (0,26 oziroma 0,25; podatki 2017) (nov kazalnik). Pri ISO 14001 registriranih organizacij je Slovenija nastopila precej nad povprečjem EU (209 oziroma 172 na milijon; podatki iz leta 2018). Skratka, Slovenija je dosegla 98 % povprečja EU in se uvrstila na 13. mesto v komponenti eko inovacijske dejavnosti.

Učinki eko inovacij (Eco-innovation outputs)

Komponenta učinki eko inovacij sestavljenega indeksa razkriva, da Slovenija ostaja daleč pod povprečjem EU pri patentih, povezanih z eko inovacijami (10,31 oziroma 17,37 patentov) na milijon; podatki za leto 2016). Slovenija se je v publikacijah o eko inovacijah odrezala bolje kot je povprečje EU (6,29 oziroma 4,66 objav na milijon; podatek 2018). Država je tudi boljša od povprečja EU v medijskem poročanju o eko inovacijah (351,29, oziroma 329,87 na milijon; podatki za leto 2019). Na splošno se je Slovenija dobro odrezala v komponenti učinki eko inovacij, saj je dosegla 107 % povprečja EU in se uvrstila na 11. mesto v EU.

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij

Komponenta družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij razkriva, da se je Slovenija postavila precej pod EU povprečje v izvozu izdelkov iz ekoindustrij (0,61 % oz. 0,70 % celotnega izvoza; podatki za leto 2018) kljub bistveno višjemu deležu celotne zaposlenosti v eko panogah glede na povprečje EU (2,13 % oz. 1,41 %; podatek 2017). Promet (prihodek) v ekoindustrij v % celotnega prihodka v vseh podjetjih v Sloveniji je bil prav tako pomembno pod povprečjem EU (1,23 % oziroma 1,79 %; podatki 2017). V skupnem seštevku je Slovenija nastopila nekoliko pod povprečjem EU v komponenti družbeno-ekonomskih rezultatov eko inovacij, saj dosega 95 % povprečja EU in s tem 12. mesto v EU.

Učinkovitost rabe virov (Resource efficiency outcomes)

Rezultati učinkovitosti rabe virov še naprej predstavljajo najšibkejšo komponento indeksa eko inovacij za Slovenijo. Kljub izboljšavam v primerjavi s prejšnjimi leti Slovenija ostaja daleč pod povprečjem EU pri vseh treh kazalnikih produktivnosti (podatki 2018 za materialno in energetsko produktivnost, podatki za leto 2016 za produktivnost vode) in nekoliko pod EU povprečjem intenzivnosti emisij toplogrednih plinov (podatki za leto 2017). Na splošno se je Slovenija izkazala precej pod povprečjem EU v komponenti učinkovitosti rabe virov saj dosega le 73 % EU povprečja in se je uvrstila šele na 20. mesto v EU. Kot taka komponenta učinkovitost rabe virov ostaja eden glavnih izzivov Slovenije v prihodnje. Slovenija se je namreč izkazala precej pod EU povprečjem glede materialne produktivnosti, vodne produktivnosti, energetske produktivnosti in intenzivnosti izpustov toplogrednih plinov, ki tako ostajajo glavni izzivi za državo na poti do podnebno nevtralne in krožne družbe.

Politični okvir

V letu 2014 je bil v Sloveniji sprejet Operativni program za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP 2014 – 2020), katerega cilj je med drugim okrepiti prizadevanja predvsem na področju raziskav in razvoja, povečati inovacijski potencial malih in srednje velikih podjetij (MSP), spodbujati učinkovito rabo virov in zmanjšati pritiske na okolje (OP EKP 2014 – 2020). Sprejeta je bila tudi Strategija pametne specializacije Slovenije (september 2015), ki je podlaga za črpanje dela sredstev iz OP EKP 2014 – 2020) in Strategija razvoja Slovenije 2030 (december 2017), ki je prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo postavila kot enega od dvanajstih ciljev. V letu 2018 je bil objavljen tudi dokument Kažipot v krožno gospodarstvo.