KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.


Kazalec prikazuje različne vidike eko inovacij na podlagi 16 kazalnikov Observatorija za eko inovacije, razvrščenih v pet komponent (tematskih področij): vlaganje v eko inovacije, eko inovacijske dejavnosti, učinki eko inovacij, družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij in učinkovitost rabe virov. Materialna produktivnost ponazarja BDP, ustvarjen z materialno porabo države; Produktivnost vode ponazarja BDP, ustvarjen z domačo porabo vode;  Energetska produktivnost ponazarja BDP, ustvarjen z domačo porabo energije in Intenzivnost izpustov TGP ponazarja količine ustvarjenih izpustov TGP na enoto BDP.

Eko inovacija je „vsaka inovacija, ki pripomore dosegati cilje trajnostnega razvoja z zmanjšanjem vplivov na okolje, povečanjem odpornosti na okoljske pritiske ali z učinkovitejšo in odgovornejšo rabo naravnih virov“ (Odločba št. 1639/2006 / ES o vzpostavitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije).


Grafi

Slika PG09-1: Vlaganje v ekoinovacije
Viri:

Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2019 (29. 6. 2022)

Prikaži podatke
EU povprečje [Indeks] Slovenija 2019 [Indeks] Slovenija 2017 [Indeks] Slovenija 2016 [Indeks] Slovenija 2015 [Indeks] Slovenija 2014 [Indeks] Slovenija 2013 [Indeks] Slovenija 2012 [Indeks] Slovenija 2011 [Indeks] Slovenija 2010 [Indeks]
Vladna proračunska sredstva za raziskave in razvoj ter izdatki za raziskave in razvoj 0,50 0,50 0,66 0,45 0,36 0,30 0,38 0,27 0,32 0,32
Skupaj osebje in raziskovalci za raziskave in razvoj 0,52 0,60 0,67 0,65 0,70 0,73 0,69 0,48 0,53 0,49
Skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi 0,22 0,21 0 0 0 0 0 0 0
EI Indeks vlaganj (povprečje) 1 1,06 1,41 0,72 0,78 0,87 0,85 0,64 0,81 0,65
Slika PG09-2: Eko inovacijske dejavnosti
Viri:

Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2019 (29. 6. 2022)

Prikaži podatke
EU povprečje [Indeks] Slovenija 2019 [Indeks] Slovenija 2017 [Indeks] Slovenija 2016 [Indeks] Slovenija 2015 [Indeks] Slovenija 2014 [Indeks] Slovenija 2013 [Indeks] Slovenija 2012 [Indeks] Slovenija 2011 [Indeks] Slovenija 2010 [Indeks]
Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi znotraj podjetja / Izvajanje ukrepov za ucinkovito rabo virov med MSP 0,79 0,60 0,60 0,60
Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi za koncnega uporabnika / Uvajanje trajnostnih izdelkov med MSP 0,53 0,57 0,75 0,75
Registrirane organizacije z ISO 14001 (na mio preb.) 0,29 0,41 0,32 0,23 0,32 0,42 0,43 0,40 0,48 0,71
EI indeks dejavnosti (povprečje) 1 0,98 1,24 1,16 0,76 0,97 0,95 0,95 1,12 1,75
Slika PG09-3: Učinki eko inovacij
Viri:

Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2019 (29. 6. 2022)

Prikaži podatke
EU povprečje [Indeks] Slovenija 2019 [Indeks] Slovenija 2017 [Indeks] Slovenija 2016 [Indeks] Slovenija 2015 [Indeks] Slovenija 2014 [Indeks] Slovenija 2013 [Indeks] Slovenija 2012 [Indeks] Slovenija 2011 [Indeks] Slovenija 2010 [Indeks]
Patenti, povezani z eko inovacijami 0,48 0,37 0,27 0,43 0,26 0,26 0,18 0,13 0,13 0
Publikacije, povezane z eko inovacijami 0,33 0,48 0,80 0,45 0,63 0,38 0,65 0,48 0,18
Pokritost eko inovacij z elektronskimi mediji 0,35 0,38 0,61 0,66 0,21 0,16 0,25 0,43 0,28
EI indeks učinkov (povprečje) 1 1,07 1,53 1,48 0,92 0,69 0,96 0,96 0,57 0
Slika PG09-4: Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij
Viri:

Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2019 (29. 6. 2022)

Prikaži podatke
EU povprečje [Indeks] Slovenija 2019 [Indeks] Slovenija 2017 [Indeks] Slovenija 2016 [Indeks] Slovenija 2015 [Indeks] Slovenija 2014 [Indeks] Slovenija 2013 [Indeks] Slovenija 2012 [Indeks] Slovenija 2011 [Indeks] Slovenija 2010 [Indeks]
Izvoz proizvodov iz eko industrije 0,70 0,53 0,57 0,45 0,45 0,49 0,45 0,60 0,49 0,38
Zaposlenost v eko industriji 0,21 0,43 0,52 0,55 0,96 0,80 0,07 1 1 1
Prihodek od prodaje v eko industriji 0,49 0,27 0,56 0,50 0,79 1 0,13 1 1 0,47
Indeks družbeno-ekonomskih rezultatov (povprečje) 1 0,95 1,23 1,19 1,36 1,44 0,42 2,26 2,21 1,56
Slika PG09-5: Učinkovitost rabe virov
Viri:

Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2019 (29. 6. 2022)

Prikaži podatke
EU povprečje [Indeks] Slovenija 2019 [Indeks] Slovenija 2017 [Indeks] Slovenija 2016 [Indeks] Slovenija 2015 [Indeks] Slovenija 2014 [Indeks] Slovenija 2013 [Indeks] Slovenija 2012 [Indeks] Slovenija 2011 [Indeks] Slovenija 2010 [Indeks]
Snovna produktivnost 0,46 0,33 0,32 0,44 0,39 0,39 0,36 0,26 0,08 0,08
Produktivnost vode 0,16 0,12 0,10 0,18 0,31 0,31 0,31 0,31 0,31 0,31
Energijska produktivnost 0,43 0,27 0,28 0,30 0,35 0,32 0,32 0,44 0,34 0,33
Intenzivnost emisij toplogrednih plinov 0,57 0,46 0,42 0,40 0,40 0,40 0,43 0,52 0,51 0,49
EI Indeks učinkovitosti rabe virov (povprecje) 1 0,73 0,66 0,69 0,68 0,67 0,65 0,70 0,62 0,59

Cilji

Cilj 8 - Nizkoogljično krožno gospodarstvo iz Strategije razvoja Slovenija do 2030, ki ga bo možno doseči tudi s spodbujanjem inovacij ter drugimi ukrepi.


Eko inovacije in krožno gospodarstvo so ključnega pomena za prihodnost Evrope in jedro politik Evropske unije. Gospodarska blaginja in blaginja EU sta neločljivo povezana z njenim naravnim okoljem, svetovno povpraševanje po obnovljivih virih energije in snovna učinkovitost bo v prihodnjih letih vir delovnih mest in gospodarske rasti.

Observatorij za eko inovacije (Eco-Innovation Observatory - EIO) je pobuda, ki jo financira Generalni direktorat Evropske komisije za okolje. Observatorij za eko inovacije v imenu Evropske komisije pripravlja profile držav z namenom spodbujanja izmenjave izkušenj o eko inovacijah in najboljših praksah. Namen profilov držav je pomagati pri osredotočanju na ukrepe, dosežke, regulativni razvoj in trende na nacionalni ravni, ki so pomembni za eko inovacije.

Sestavljeni indeks eko inovacije 2019 za Slovenijo razkriva, da se je Slovenija uvrstila blizu povprečja EU v štirih komponentah indeksa, to so vlaganje v eko inovacije (106), eko inovacijske dejavnosti (98), učinki eko inovacij (107) in družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij (95). Vendar pa je država dosegla bistveno nižje rezultate od povprečja EU pri rezultatih učinkovitosti rabe virov (73), ki se v tej komponenti indeksa uvršča šele na 20. mesto. Slovenija je nekoliko nazadovala.

Vlaganje v eko inovacije (Eco-innovation inputs)

Komponenta vlaganje v eko inovacije je za Slovenijo v letu 2019 bistveno nižja kot v prejšnjih letih, čeprav je treba pripomniti, da podatki o skupni vrednosti zgodnjih zelenih naložb v letu 2017 niso bili na voljo. Slovenija se je torej relativno dobro odrezala v komponenti vlaganj v eko inovacije in dosegla 106 % EU povprečja in se tako uvrstila na 9. mesto med 28 državami članicami EU. Vladna sredstva za okoljske in energetske raziskave in razvoj ter izdatki (delež BDP) so izenačeni s povprečjem EU, število osebja in raziskovalcev za raziskave in razvoj (delež od skupna zaposlenost) je bil precej nad povprečjem EU, medtem ko je bila skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi nekoliko pod povprečjem EU (53 USD/cap oz. 55 USD/cap).

Eko inovacijske dejavnosti (Eco-innovation activities)

Komponenta eko inovacijske dejavnosti razkriva, da se je Slovenija uvrstila precej pod EU povprečje pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo virov med MSP (1,56 oziroma 1,87; podatki 2017) (nov kazalnik). Država se je odrezala nekoliko nad povprečjem EU z uvedbo trajnostnih izdelkov med MSP (% podjetij) (0,26 oziroma 0,25; podatki 2017) (nov kazalnik). Pri ISO 14001 registriranih organizacij je Slovenija nastopila precej nad povprečjem EU (209 oziroma 172 na milijon; podatki iz leta 2018). Skratka, Slovenija je dosegla 98 % povprečja EU in se uvrstila na 13. mesto v komponenti eko inovacijske dejavnosti.

Učinki eko inovacij (Eco-innovation outputs)

Komponenta učinki eko inovacij sestavljenega indeksa razkriva, da Slovenija ostaja daleč pod povprečjem EU pri patentih, povezanih z eko inovacijami (10,31 oziroma 17,37 patentov) na milijon; podatki za leto 2016). Slovenija se je v publikacijah o eko inovacijah odrezala bolje kot je povprečje EU (6,29 oziroma 4,66 objav na milijon; podatek 2018). Država je tudi boljša od povprečja EU v medijskem poročanju o eko inovacijah (351,29, oziroma 329,87 na milijon; podatki za leto 2019). Na splošno se je Slovenija dobro odrezala v komponenti učinki eko inovacij, saj je dosegla 107 % povprečja EU in se uvrstila na 11. mesto v EU.

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij

Komponenta družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij razkriva, da se je Slovenija postavila precej pod EU povprečje v izvozu izdelkov iz ekoindustrij (0,61 % oz. 0,70 % celotnega izvoza; podatki za leto 2018) kljub bistveno višjemu deležu celotne zaposlenosti v eko panogah glede na povprečje EU (2,13 % oz. 1,41 %; podatek 2017). Promet (prihodek) v ekoindustrij v % celotnega prihodka v vseh podjetjih v Sloveniji je bil prav tako pomembno pod povprečjem EU (1,23 % oziroma 1,79 %; podatki 2017). V skupnem seštevku je Slovenija nastopila nekoliko pod povprečjem EU v komponenti družbeno-ekonomskih rezultatov eko inovacij, saj dosega 95 % povprečja EU in s tem 12. mesto v EU.

Učinkovitost rabe virov (Resource efficiency outcomes)

Rezultati učinkovitosti rabe virov še naprej predstavljajo najšibkejšo komponento indeksa eko inovacij za Slovenijo. Kljub izboljšavam v primerjavi s prejšnjimi leti Slovenija ostaja daleč pod povprečjem EU pri vseh treh kazalnikih produktivnosti (podatki 2018 za materialno in energetsko produktivnost, podatki za leto 2016 za produktivnost vode) in nekoliko pod EU povprečjem intenzivnosti emisij toplogrednih plinov (podatki za leto 2017). Na splošno se je Slovenija izkazala precej pod povprečjem EU v komponenti učinkovitosti rabe virov saj dosega le 73 % EU povprečja in se je uvrstila šele na 20. mesto v EU. Kot taka komponenta učinkovitost rabe virov ostaja eden glavnih izzivov Slovenije v prihodnje. Slovenija se je namreč izkazala precej pod EU povprečjem glede materialne produktivnosti, vodne produktivnosti, energetske produktivnosti in intenzivnosti izpustov toplogrednih plinov, ki tako ostajajo glavni izzivi za državo na poti do podnebno nevtralne in krožne družbe.

Politični okvir

V letu 2014 je bil v Sloveniji sprejet Operativni program za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP 2014 – 2020), katerega cilj je med drugim okrepiti prizadevanja predvsem na področju raziskav in razvoja, povečati inovacijski potencial malih in srednje velikih podjetij (MSP), spodbujati učinkovito rabo virov in zmanjšati pritiske na okolje (OP EKP 2014 – 2020). Sprejeta je bila tudi Strategija pametne specializacije Slovenije (september 2015), ki je podlaga za črpanje dela sredstev iz OP EKP 2014 – 2020) in Strategija razvoja Slovenije 2030 (december 2017), ki je prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo postavila kot enega od dvanajstih ciljev. V letu 2018 je bil objavljen tudi dokument Kažipot v krožno gospodarstvo.

 


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategija razvoja Slovenije 2030 https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

Podatki za Slovenijo:

Metodologija zbiranja podatkov: Observatorij za eko inovacije, Metodološko pojasnilo: https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/index_en

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/eco-innovation_index_eu_2019_technical_note.pdf

Eco-Innovation Observatory,  Country Profile 2018-2019: Slovenia,  Author: Danijel Crnčec,  Coordinator of the work package: Technopolis Group. https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-country-files/eio_country_profile_2018-2019_slovenia.pdf

Podatki so v celoti privzeti iz rednega poročila Profil države Slovenije 2018-2019 za Observatorij za eko inovacije.

Podatki so predstavljeni za obdobje 2010- 2017. Zbirajo se na letni ravni. Podatki za eko inovacije so letno objavljeni na spletnih straneh evropske Komisije, na platformi observatorija za eko inovacije. Observatorij za eko inovacije (Eco-Innovation Observatory - EIO) deluje kot platforma za strukturirano zbiranje in analizo široke palete informacij o eko inovacijah, zbranih iz celotne Evropske unije in ključnih gospodarskih regij po vsem svetu. S tem zagotavlja prepotreben integriran vir informacij o eko inovacijah podjetjem in ponudnikom inovacijskih storitev ter zagotavljanja trdne osnove za sprejemanje odločitev za razvoj politike. Observatorij razume eko inovacije kot prepričljiv pojav, ki je prisoten v vseh gospodarskih sektorjih in je zato pomemben za vse vrste inovacij, saj opredeljuje eko inovacije kot: „Eko-inovacija je vsaka inovacija, ki zmanjšuje uporabo naravnih virov in zmanjšuje sproščanje škodljivih snovi.«

Observatorij razvija integriran vir informacij in vrsto analiz o trendih in trgih eko inovacij ter se usmerja na podjetja, ponudnike inovacijskih storitev, oblikovalce politik ter raziskovalce in analitike. Komponenta družbeno-ekonomskih rezultatov eko inovacij  kaže precej velika nihanja med leti 2011, 2013 in 2015. Tako je treba upoštevati, da so bile v letih 2013 in 2015 uporabljene različne baze podatkov in je pri primerjanju teh kazalnikov potrebna previdnost. Zato pa ima baza podatkov za leti 2015 in 2017 veliko boljšo pokritost podjetij. V letu 2019 je prišlo do delnega preimenovanja kazalca o eko inovacijskih dejavnosti. Obsežnejše spremembe so se dogodile v letih 2020 in 2021, vendar podatkov po državah še ni na voljo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni kot indeksi.

Eko inovacijski pregled (Eco-IS) in indeks eko inovacij (https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/index_en) ponazarjata uspešnost eko inovacij v državah članicah.  Eco-IS ima pet komponent oz. tematskih področij s kazalci:

  1. Vlaganje v eko inovacije (Eco-innovation inputs)

Inputi za eko inovacije obsegajo naložbe (v finančne ali človeške vire), katerih namen je spodbuditi eko inovacije. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- vladna proračunska sredstva za raziskave in razvoj ter izdatki za raziskave in razvoj (delež  BDP)

- skupaj osebje in raziskovalci za raziskave in razvoj (delež od celotne zaposlenosti)

- skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi (USD / prebivalca)

  1. Eko inovacijske dejavnosti (Eco-innovation activities)

Eko inovacijske dejavnosti vključujejo kazalnike za spremljanje področja uporabe in obsega eko-inovacijskih dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja. Komponenta se osredotoča na prizadevanja in dejavnosti in ne na dejanske rezultate inovacijskih dejavnosti. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi znotraj podjetja (% vseh podjetij)

- Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi za končnega uporabnika, (% vseh podjetij)

- ISO 14001 registrirane organizacije (na milijon prebivalcev)

  1. Učinki eko inovacij (Eco-innovation outputs)

Outputi eko inovacij opisujejo takojšnje rezultate dejavnosti eko inovacij. Kazalniki v tej komponenti se uporabljajo za spremljanje tega, v kolikšnem obsegu se znanje, ki ga ustvarjajo podjetja in raziskovalci, nanaša na eko inovacije. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- patente, povezane z eko inovacijami (na milijon prebivalcev)

- akademske publikacije, povezane z eko inovcijami (na milijon prebivalcev)

- medijska pokritost, povezana z eko inovacijami (na število elektronskih medijev)

  1. Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij (Socio-economic outcomes)

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij prikazujejo širše učinke eko inovacijskih dejavnosti za družbo in gospodarstvo. To vključuje spremembe v zaposlovanju, poslovnem uspehu ali izvozu, ki so lahko povezane z dejavnostmi eko inovacij. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- izvoz proizvodov iz eko industrije (% celotnega izvoza)

- zaposlenost v eko industriji in krožnem gospodarstvu (% celotne zaposlenosti v vseh podjetjih)

- prihodki od prodaje v eko industriji in krožnem gospodarstvu (% vseh prihodkov v vseh podjetjih)

  1. Učinkovitost rabe virov (Resource efficiency outcomes)

Učinkovitost rabe virov se nanaša na širše učinke eko inovacij na izboljšano produktivnost virov. Eko inovativnost ima lahko dvakraten pozitiven učinek na učinkovito rabo virov: lahko poveča ustvarjeno ekonomsko vrednost, hkrati pa zmanjša pritiske na naravno okolje. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- snovna produktivnost (BDP / domača poraba snovi)

- produktivnost vode (BDP / vodni odtis)

- energijska produktivnost (BDP / bruto notranja poraba energije)

- intenzivnost emisij toplogrednih plinov (CO2e / BDP)

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vlaganje v eko inovacije (inputs)

Indeks

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-country-files/eio_country_profile_2018-2019_slovenia.pdf

2010 - 2019

 

Letno

29. 6. 2022

da

Eko inovacijske dejavnosti

Indeks

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-…

2010 – 2019

 

Letno

29. 6. 2022

da

Učinki eko inovacij (outputs)

Indeks

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-… Indeks ry_profile_2018-2019_slovenia.pdf

2010 - 2019

 

Letno

29. 6. 2022

da

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij (outcomes)

Indeks

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-…

2010 – 2019

 

Letno

29. 6. 2022

da

Učinkovitost rabe virov

Indeks

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/default/files/field/field-…

2010 - 2019

 

Letno

29. 6. 2022

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura