KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Nekatere cene energentov so se v obdobju 2012–2022 zvišale in nekatere znižale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). V istem obdobju se je najbolj, realno za 64,4 %, dvignila cena električne energije za tipične industrijske odjemalce, sledi cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce, za 5,1 % in cena kurilnega olja, za 3,5 %. Najbolj se je znižala cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce in sicer za 20,3 %, sledi mu bencinsko gorivo, za 17 %, nato električna energija za gospodinjstva, za 10,7 % in nazadnje dizelsko gorivo za 1,7 %.


Kazalec prikazuje končne (realne) cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Tekoče (nominalne) cene so s postopkom deflacioniranja preračunane v stalne (realne) cene s čimer se izloči vpliv sprememb cen.  

Cene električne energije so izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), zemeljskega plina v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. Cena energije za električno energijo in zemeljski plin vključuje tudi omrežnino. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV). Bolj podrobno je struktura cene opisana v metodologiji.

Zaradi vpliva pandemije COVID-19 leta 2020 in vojne v Ukrajini leta 2022 na spremembe cen energentov (tj. višanje cen energije na mednarodnih trgih, začasne ukinitve dajatev) kazalec poleg obdobja 2012–2022 in 2021–2022 primerja tudi obdobje 2012–2019.


Grafi

Slika EN20-1: Realne spremembe cen elektricne energije, zemeljskega plina v industriji in gospodarstvu ter naftnih derivatov (izražene v evrih 2012) v obdobjih od 2012-2022, 2012-2019 in 2021-2022 (v %)
Viri:

MOPE, SURS (2023)

Prikaži podatke
2012-2022 [%] 2012-2019 [%] 2021-2022 [%]
Elektricna energija - gospodinjstva -10,68 -2,83 -6,64
Elektricna energija - industrija 64,56 -13,26 87,09
Diesel D2 - promet -1,65 -16,67 20,71
Kurilno olje EL - ogrevanje 3,52 -15,04 24,68
Zemeljski plin - industrija 5,06 -44,68 81,84
Bencin NMB 95 - promet -17,02 -21,03 15,19
Zemeljski plin - gospodinjstva -20,31 -36,84 32,21
Slika EN20-2: Realne cene elektricne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 2012) v obdobju od 2012 do 2022
Viri:

MOPE (2023)

Prikaži podatke
Elektricna energija - industrija [EUR/kWh] Elektricna energija - gospodinjstva [EUR/kWh]
2012 0,08 0,15
2013 0,08 0,16
2014 0,07 0,16
2015 0,07 0,16
2016 0,07 0,16
2017 0,06 0,15
2018 0,07 0,15
2019 0,07 0,15
2020 0,08 0,14
2021 0,07 0,15
2022 0,14 0,14
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih v obdobju od 2012 do 2022 (EUR2012/GJ)
Viri:

SURS (2023)

Prikaži podatke
Zemeljski plin - industrija [EUR/GJ] Zemeljski plin - gospodinjstva [EUR/GJ]
2012 15,93 22,69
2013 13,32 18,69
2014 11,81 17,85
2015 10,07 16,70
2016 8,98 15,62
2017 8,27 14,32
2018 8,47 14,37
2019 8,82 14,33
2020 7,57 14,20
2021 9,21 13,68
2022 16,74 18,08
Slika EN20-4: Koncne cene tekocih goriv v obdobju od 2012 do 2022 (EUR 2012/liter)
Viri:

MOPE (2023)

Prikaži podatke
Diesel D2 - promet [EUR/l] Bencin NMB 95 - promet [EUR/l] Kurilno olje EL [EUR/l]
2012 1,36 1,48 1,02
2013 1,36 1,46 0,99
2014 1,32 1,42 0,99
2015 1,14 1,25 0,82
2016 1,03 1,15 0,70
2017 1,11 1,20 0,77
2018 1,19 1,23 0,87
2019 1,13 1,16 0,87
2020 0,95 0,96 0,73
2021 1,11 1,06 0,85
2022 1,34 1,22 1,06
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter rast posameznih komponent končne cene (v %)
Viri:

MOPE, SURS (2023)

Prikaži podatke
Elektricna energija : gospodinjstva - cena energije [%] Elektricna energija: gospodinjstva -dajatve (DDV + prispevki) [%] Elektricna energija: gospodinjstva - z vsemi dajatvami [%] Zemeljski plin: gospodinjstva - cena energije [%] Zemeljski plin: gospodinjstva - dajatve (DDV + prispevki) [%] Zemeljski plin: gospodinjstva - z vsemi dajatvami [%] Diesel D2: promet - cena energije [%] Diesel D2: promet - dajatve (DDV + prispevki) [%] Diesel D2: promet - z vsemi dajatvami [%] Bencin NMB 95: promet - cena energije [%] Bencin NMB 95: promet - dajatve (DDV + prispevki) [%] Bencin NMB 95: promet - z vsemi dajatvami [%] Kurilno olje EL: ogrevanje - cena energije [%] Kurilno olje EL: ogrevanje - dajatve (DDV + prispevki) [%] Kurilno olje EL: ogrevanje - z vsemi dajatvami [%]
2012-2022 -12,56 -4,29 -10,68 -20,22 -20,65 -20,31 6,97 -11,85 -1,65 -3,45 -29,39 -17,02 8,71 -7,65 3,52
2012-2019 -13,46 33,36 -2,83 -43,00 -15,14 -36,84 -30,23 -0,64 -16,67 -33,08 -10,06 -21,03 -26,93 10,51 -15,04
2021-2022 1,99 -26,09 -6,64 46,90 -2,36 32,21 53,52 -7,62 20,71 37,85 -4,38 15,19 51,52 -13,89 24,68
Slika EN20-6: Delež dajatev in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta v letu 2022 (v %)
Viri:

MOPE, SURS (2023)

Prikaži podatke
Dajatve [%] Osnovna cena [%]
Elektricna energija - industrija 0,06 0,94
Zemeljski plin - industrija 0,06 0,94
Elektricna energija - gospodinjstva 0,24 0,76
Zemeljski plin - gospodinjstva 0,22 0,78
Diesel D2 - promet 0,41 0,59
Bencin NMB 95 - promet 0,45 0,55
Kurilno olje EL 0,28 0,72
Slika EN20-7: Primerjava cen elektricne energije v Sloveniji s cenami v državah EU-27 za leto 2022 (v %)
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
industrija [%] gospodinjstva [%]
EU-27 100 100
BE 94,70 136,12
BG 147,88 43,29
CZ 90,02 121,15
DK 99,44 180,55
DE 94,26 129,86
EE 93,64 81,43
IE 131,17 92,04
EL 176,43 83,21
ES 110,29 121,62
FR 75 82,85
HR 87,91 53,62
IT 146,76 123,37
CY 107,36 103,25
LV 91,46 69,66
LT 109,60 59,29
LU 76,68 79,88
HU 99,63 37,54
MT 83,04 51,41
NL 83,48 17,86
AT 89,59 89,07
PL 61,53 57,98
PT 84,23 87,09
RO 133,98 93,54
SI 89,46 55,05
SK 117,96 71,13
FI 50 76,59
SE 69,51 90,22
Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-27 za leto 2022 (v %)
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
industrija [%] gospodinjstva [%]
EU-27 100 100
BE 80,10 109,42
BG 126,26 88,65
CZ 113,12 117,27
DK 164,76 175,16
DE 75,37 93,58
EE 165,57 128,40
IE 103,94 98,33
EL 162,64 95,32
ES 115,98 104,18
FR 92,21 99,78
HR 91,90 47,88
IT 119,85 114,51
LV 118,58 53,64
LT 176,78 68,18
LU 124,95 99,33
HU 94,66 33,79
NL 91,17 144,37
AT 99,05 89,00
PL 125,39 63,74
PT 113,90 97,14
RO 140,62 70,92
SI 106,74 80,21
SK 98,52 56,64
SE 194,12 257,26
Slika EN20-9: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-27 za leto 2022 (v %)
Viri:

OIL BULLETIN (2023)

Prikaži podatke
NMB [%] D2 [%]
AT 90,88 95,12
BE 106,84 114,01
BG 77,71 83,84
CY 85,67 97,59
CZ 94,19 97,23
DE 111,93 108,43
DK 117,54 106,75
EE 104,37 94,43
ES 96,40 92,86
FI 122,15 121,25
FR 106,15 105,92
GR 113,82 102,15
HR 96,74 100,88
HU 84,25 88,68
IE 109,27 108,58
IT 112,26 109,45
LT 94,24 92,91
LU 96,09 95,26
LV 95,00 89,53
MT 87,30 83,40
NL 128,73 111,66
PL 81,20 86,40
PT 110,30 104,29
RO 81,69 85,46
SE 114,47 135,70
SI 85,87 94,25
SK 94,92 93,95
EU-27 100 100

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020)[1], je kot enega izmed relevantnih ciljev za cene energentov opredelila potrebno zmanjšanje spodbud, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP (npr. vračila trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen).

Z Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 (ReDPSS50)[2] si je RS zastavila cilj neto ničelnih emisij oziroma podnebne nevtralnosti do leta 2050. V podnebni strategiji je opisana tudi prenova davčne in proračunske politike, ki na področju cen energentov določa naslednja cilja:

postopnega zmanjševanja vračila trošarin za fosilna tekoča goriva (popolna ukinitev do leta 2030 oziroma v skladu z zakonodajo EU, ki določa minimalne stopnje trošarine na energente); in

povečanje okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida in usklajevanje s ceno emisijskih kuponov oziroma mejnimi stroški za doseganje ciljev Pariškega sporazuma

V okviru Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30)[3] je predstavljen sistemski ukrep vključitve eksternih, okoljskih stroškov v cene proizvodov in storitev, kjer je to mogoče in učinkovito.


[1] https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf

[2] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131

[3] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985


Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Od leta 2012–2020 so bile cene energentov relativno stabilne in niso spodbujale uporabnikov k nižji rabi oz. iskanju alternativ. Rahla rast cen je zaznana leta 2018, ko se je povprečna letna cena emisijskega kupona EU ETS občutno povečala, in sicer za 172 % s 5,84 €/tCO2ekv na 15,91 €/ tCO2ekv [1]. Na cene je v letih 2020 in 2021 vplivala pandemija COVID-19, ko so ljudje več časa preživljali doma in manj potovali. V tem obdobju je bilo sprejetih tudi nekaj začasnih ukrepov oprostitev plačil dajatev z namenom blaženja socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa SARS-CoV-2. Leta 2022 so se cene bistveno povišale zaradi vojne v Ukrajini, ki je vplivala na višje cene energentov na mednarodnih trgih. Z namenom blaženja dvigov cen energije je bilo tudi v letu 2022 sprejetih več začasnih odlokov o oprostitvah plačil dajatev.

Na cenovna razmerja med energenti v Sloveniji bo v prihodnje vplivala uvedba ločenega sistema trgovanja z emisijami (tj. EU ETS 2). Slednji bo vplival obdavčitev energentov v stavbnem in transportnem sektorju in s tem na višino cen. Dodatno bo na cene vplivala tudi načrtovana evropska direktiva o obdavčitvi energentov. Trenutno je še v razpravi predlog Direktive o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije[2], katere namen je zagotoviti, da bi obdavčitev pogonskih goriv, goriv za ogrevanje in električne energije bolje odražala njihov vpliv na okolje in zdravje. Med drugim se predlaga, da se ne bi razlikovalo med obdavčitvijo komercialnega in nekomercialnega dizelskega goriva ter med poslovno in neposlovno uporabo goriv za ogrevanje in električne energije.

Električna energija

V letih 2012–2020 (glej Slika EN20-2) so bile cene električne energije tako za tipične gospodinjske kot tudi industrijske odjemalce relativno stabilne. Zaradi nestabilnosti na mednarodnih trgih kot posledica okrevanja po pandemiji in zaradi vojne v Ukrajini so rast cen v letu 2021 in predvsem 2022 občutili zlasti industrijski odjemalci.

V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2022 cena električne energije (cena z vsemi dajatvami in brez DDV) za tipične industrijske odjemalce višja za 64,6 % (glej Slika EN20-1). Višje cene so v veliki meri posledica rasti globalnih cen energentov zaradi vojne v Ukrajini leta 2022. Glede na leto 2021 je bila cena leta 2022 višja za kar 87,1 % (glej Slika EN20-2) navkljub začasni uvedbi ukrepa oprostitve plačila določenih dajatev, ki ga je vlada sprejela za omilitev posledic vpliva visokih cen energentov. Leta 2022 je bil delež dajatev (brez DDV) v končni ceni za industrijske odjemalce znatno nižji in je predstavljal 6,1 % (glej Slika EN20-6). V primerjavi z letom 2012 je bila leta 2019 cena električne energije za industrijske odjemalce sicer nižja za 13,3 %.

V primerjavi z letom 2012 je bila leta 2022 cena električne energije za tipične gospodinjske odjemalce nižja za 10,7 %. Cena se je leta 2022 glede na predhodno leto zmanjšala za 6,6 % (glej Slika EN20-2). Leta 2020 in 2022 je vlada sprejela začasne ukrepe oprostitve plačila določenih dajatev (tj. trošarina, prispevek OVE+SPTE) za blaženje posledic pandemije in visokih cen električne energije, kar je vplivalo na znižanje končne cene električne energije[3],[4],[5]. Tako so bile leta 2022 dajatve v primerjavi s predhodnim letom nižje za kar 26,1 % (glej Slika EN20-5) in so v strukturi končne cene predstavljale 24,3 % (glej Slika EN20-6). Več informacij o dajatvah na energente je na voljo tudi v okviru kazalca EN21: Dajatve na energijo. V primerjavi z letom 2012 se je leta 2019 cena električne energije za gospodinjske odjemalce znižala za 2,8 %.

Cene električne energije za tipične odjemalce v gospodinjstvih in industriji v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-27 (glej Slika EN20-7). Leta 2022 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-27 za 45 %, za industrijske odjemalce pa za 10,5 %. Najnižjo ceno za električno energijo so industrijski odjemalci leta 2022 plačevali na Finskem, najvišjo pa v Grčiji. Medtem so najnižjo ceno za električno energijo leta 2022 gospodinjstva plačevala na Nizozemskem, najvišjo pa na Danskem.

Zemeljski plin

V primerjavi z letom 2012 se je v letu 2022 cena zemeljskega plina za tipične industrijske odjemalce realno povečala za 5,1 %, za tipična gospodinjstva pa se je znižala za 20,3 % (glej Slika EN20-1). Zaradi posledic vojne v Ukrajini so se maloprodajne cene zemeljskega plina v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom bistveno povečale in sicer za 81,8 % za industrijske odjemalce in 32,2 % za gospodinjske odjemalce (glej Slika EN20-1). Kljub temu, da je vlada v letu 2022 zmanjšala dajatve, je višja cena zemeljskega plina na mednarodnih trgih vplivala na povečanje cen. Osnovna cena zemeljskega plina je bila za tipične industrijske odjemalce leta 2022 v primerjavi s predhodnim letom za 102 % višja in je znašala 15,81 €/GJ, za gospodinjske odjemalce pa je bila višja za 47 % in je znašala 14,1 €/GJ. Leta 2022 so dajatve v strukturi cene za industrijske odjemalce predstavljale 5,6 %, za gospodinjske odjemalce pa 22 % (glej Slika EN20-6). V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2019 cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce nižja za 44,7 %, za gospodinjske odjemalce pa za 36,8 % (glej Slika EN20-3).

V Sloveniji je bila leta 2022 cena zemeljskega plina za tipične industrijske odjemalce nad ravnijo cen držav EU-27 za 6,7 %, medtem ko je bila za tipične gospodinjske odjemalce nižja od EU-27 za 19,8 % (glej Slika EN20-8). Najnižjo ceno za zemeljski plin so industrijski odjemalci leta 2022 plačevali v Nemčiji, najvišjo pa na Švedskem. Medtem so najnižjo ceno za zemeljski plin leta 2022 gospodinjstva plačevala na Madžarskem, najvišjo pa na Švedskem.

Naftni derivati

Leta 2016 se je vlada RS odločila za postopno liberalizacijo cen naftnih derivatov.  V prvi fazi deregulacije cen naftnih derivatov so trgovci z 12. aprilom 2016 v Sloveniji lahko začeli določali prodajne cene (brez dajatev) za bencinsko gorivo NMB-98 ali več-oktansko gorivo (NMB-98) ter ekstra lahko kurilno olje. V drugi fazi deregulacije so z 9. novembrom 2016 trgovci prosto začeli določati tudi prodajne cene (brez dajatev) neosvinčenega motornega bencina 95-oktanskega (NMB-95) in dizelskega goriva. Tretja faza deregulacije je bila sprejeta 23. septembra 2020, ko je bil na 33. redni seji Vlade RS sprejet sklep, da kontrola cen naftnih derivatov ni več potrebna. Popolna liberalizacija prodajnih cen (brez dajatev) vseh naftnih derivatov je začela veljati 1. oktobra 2020. Dve leti pozneje, leta 2022, je vlada RS zaradi razmer na trgu (posledica pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini) ponovno začela regulirati cene dizelskih goriv (tj. neosvinčen 95-oktanski bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje)[6]. Od 21. junija 2023 je bila regulacija z Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov[7] podaljšana še za eno leto.

V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2022 cena dizelskega goriva D2 nižja za 1,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 pa za 17 %. Cena kurilnega olja se je v istem obdobju povečala za 3,5 %. V letu 2022 so se cene vseh naftnih derivatov v primerjavi s preteklim letom povečale. Cena dizelskega goriva D2 se je povečala za 20,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 15,2 % in cena kurilnega olja za 24,7 %. V veliki meri je to posledica visokih cen na mednarodnih trgih zaradi vojne v Ukrajini, zato je za analizo politike države bolj ustrezna primerjava cen v obdobju 2012–2019 . V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2019 cena dizelskega goriva D2 realno nižja za 16,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 pa za 21 %. Prav tako je bila leta 2019 v primerjavi z letom 2012 občutno nižja tudi cena kurilnega olja in sicer za 15 % (glej Slika EN20-1 in Slika EN20-4).

Leta 2022 so se v primerjavi s predhodnim letom znižale dajatve na vse naftne derivate, na dizelsko gorivo za 7,6 %, na bencinsko gorivo za 4,4 % in na kurilno olje za 13,9 % (glej Slika EN20-5). Tako je delež dajatev v končni ceni energije leta 2022 za dizelsko gorivo predstavljal 41,1 %, za bencinsko gorivo 44,5 % in za kurilno olje 28,3 % (glej Slika EN20-6).

Leta 2022 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-27 nižje za 14,1 %, dizelskega goriva D2 pa za 5,8 %. Najvišjo ceno so za bencin NMB 95 odjemalci plačali na Nizozemskem, najnižjo pa v Bolgariji. Medtem so najnižjo ceno za dizelsko gorivo D2 odjemalci plačevali na Malti, najvišjo pa na Švedskem (glej Slika EN20-9).

 


[1] https://www.ice.com/products/197/EUA-Futures/data

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:52021PC0563

[3] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/do-konca-maja-2020-nizji-racuni-za-elektriko-za-gospodinjske-in-male-poslovne-odjemalce-4342/

[4] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/sprejet-zakon-o-nujnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-zaradi-vpliva-visokih-cen-energentov/

[5] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/ponovna-oprostitev-placila-okoljske-dajatve-za-fosilna-goriva/

[6] https://www.gov.si/teme/cene-naftnih-derivatov/

[7] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8902


Metodologija

Cilji so povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. V kazalcu so predstavljene cene, zbrane po novi metodologiji, za naslednje reprezentativne skupine pri industrijskih odjemalcih: I3 (10.000 do < 100.000 GJ) za porabnike zemeljskega plina in Id (2.000 do < 20.000 MWh) za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 (20 do < 200 GJ) za porabnike zemeljskega plina in Dc (2.500 do < 5.000 kWh) za porabnike električne energije.

Podatke o zemeljskem plinu zbira in obdeluje na četrtletni ravni SURS. Preko spletnega vprašalnika se od distributerjev in operaterjev zemeljskega plina zbirajo podatki od prodaje zemeljskega plina, prodanih količinah po posameznih porabniških skupinah, prihodkih od trošarin, okoljskih dajatev in drugih dajatev. Podatki so objavljeni na spletni strani Si-Stat, prav tako pa jih na svoji spletni strani energetika-portal.si objavlja tudi MOPE: Statistika > Statistična področja > Zemeljski plin – cene.

Podatke o cenah električne energije po posameznih porabniških skupinah spremlja MOPE. Podatki se zbirajo na mesečni ravni preko spletne ankete v okviru katere distributerji električne energije in operaterji omrežij poročajo o prihodkih od prodaje, trošarinah in drugih dajatev ter prodanih količinah po porabniških skupinah. Na podlagi teh podatkov ministrstvo izračunava utežena četrtletna in letna povprečja.

Podatke o cenah naftnih derivatov zbira MOPE na tedenski ravni in na podlagi uteženih tedenskih cen izračunava četrtletna in letna povprečja. Cene končne porabe bencinskega goriva se zbirajo od treh največjih maloprodajnih operaterjev na trgu, dizelsko gorivo od štirih največjih maloprodajnih operaterjev in kurilno olje od treh največjih maloprodajnih operaterjev. Tedenski podatki se poročajo tudi Evropski komisiji in so objavljeni v Oil bulletin.

Metodologija obdelave podatkov:

Uvrstitev posameznih komponent cene med kategoriji cena energije in dajatve je razvidna iz spodnje tabele.

Preglednica 1: Struktura cene (MOPE, SURS).

Cene energije, ki jih objavljata MOPE in SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z implicitnim deflatorjem BDP (predhodno leto=100) , ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih iz leta 2012. Realne cene energije so izračunane kot:

PRt = [(Pt*1/D2012,t)/dt2012]

PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.

Kot sopomenka se uporabljajo izrazi realne/stalne/končne cene ter nominalne/tekoče cene.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o cenah zemeljskega plina

[EUR/GJ]

SI-STAT
(Energetika > Cene energentov  > Cene za zemeljski plin[1])[2]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

13. 11. 2023

da

Podatki o cenah električne energije

[EUR/kWh]

MOPE, energetika-portal[3]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

13. 11. 2023

da

Podatki o cenah naftnih derivatov

[EUR/l]

MOPE, energetika-portal[4]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

13. 11. 2023

da

Podatki za postopek deflacioniranja tekočih cen

[%]

SURS, SI-STAT[5]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

13. 11. 2023

da

Opredelitev kazalca:

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

V podatkovni bazi Eurostat so zbrani podatki o ceni električne energije in zemeljskega plina za srednje velika gospodinjstva (angl. Medium size households) in industrijske odjemalce (angl. Non-households, medium size consumers). Pri gospodinjskih odjemalcih porabniška skupina D2 (20 do 200 GJ) za porabnike zemeljskega plina in Dc (2.500 do 5.000 kWh) za porabnike električne energije. Pri industrijskih odjemalcih pa I3 (10.000 – 100.000 GJ) za porabnike zemeljskega plina in Ic (500 do 2.000 MWh) za porabnike električne energije. Metodologija zbiranja podatkov je opisana v Uredbi (EU) 2016/1952.

V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi dajatvami po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.

Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o cenah zemeljskega plina

[EUR/GJ]

EUROSTAT[6]

2012-2022

Prva polovica za preteklo leto

enkrat letno

3. 8. 2023

da

Podatki o cenah električne energije

[EUR/kWh]

EUROSTAT[7]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

3. 8. 2023

da

Podatki o cenah naftnih derivatov

[EUR/l]

Evropska komisija[8]

2012-2022

Prvo četrtletje za preteklo leto

enkrat letno

3. 8. 2023

da

Opredelitev kazalca

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1


[1] Energetika > Cene energentov  > Cene za zemeljski plin

[2] SURS (Marko Pavlič, marko.pavlic@gov.si, Jure Lasnibat, jure.lasnibat@gov.si).

[3] Statistika > Statistična področja > Električna energija – cene in Statistika > Statistična področja > Cene naftnih derivatov

[4] Statistika > Statistična področja > Električna energija – cene in Statistika > Statistična področja > Cene naftnih derivatov

[5] BDP in nacionalni račun > Izdatkovna struktura BDP, Slovenija, letno

[6] Gas prices by type of user

[7] Eurostat -   Tables by themes >  Environment and energy >  Energy > Energy Statistics - prices of natural gas and electricity > Electricity prices by type of user

[8] Data and analysis > Weekly Oil bulletin > Price developmens > Price developments 2005 onwards (xlsx)

Drugi viri in literatura


Related indicators