KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Cene energentov so se v obdobju 2008-2012 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno skoraj za 53 %, dvignila cena zemeljskega plina za industrijo, sledi cena zemeljskegai plina za gospodinjstva z 38 %, cena kurilnega olja, električne energije za gospodinjstva, cena bencina NMB 95, dizelskega goriva D2, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za manj kot 6 %.


Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN20-1: Realne rasti cen električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobjih od 1995-2007 in 2008-2012
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
Električna energija - gospodinjstva Električna energija - industrija Diesel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2007 % 11.3 5.1 73.3 96.8 60.4 70 88.8
2008-2012 % 29.7 5.8 19.3 32.4 53 25.7 37.9
Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1992 do 2012
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.046 0.052 0.051 0.056 0.058 0.06 0.069 0.067 0.054 0.054
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.06 0.071 0.069 0.075 0.076 0.077 0.09 0.088 0.089 0.089
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.051 0.049 0.051 0.051 0.053 0.059
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.087 0.084 0.085 0.086 0.086 0.083
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2012
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 3.971 3.576 3.652 5.47 4.17 4.779 7.444 6.167 4.455 4.034
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 5.754 5.338 5.335 6.299 5.598 6.479 9.403 8.312 8.325 8.097
2005 2006 2007
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 4.915 6.501 6.368
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 8.623 10.602 10.864
Slika EN20-4: Realne cene tekočih goriv (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2012
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Diesel D2 - promet EUR/l 0.404 0.381 0.405 0.436 0.477 0.58 0.632 0.559 0.591 0.581
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.434 0.409 0.424 0.477 0.491 0.54 0.634 0.649 0.67 0.662
Kurilno olje EL EUR/l 0.212 0.2 0.226 0.23 0.23 0.323 0.39 0.316 0.355 0.329
2005 2006 2007
Diesel D2 - promet EUR/l 0.681 0.747 0.699
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.685 0.75 0.737
Kurilno olje EL EUR/l 0.407 0.477 0.416
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter rast posameznih komponent končne cene
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 203

Slika EN20-6: Delež davkov in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta v letu 2012
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
Osnovna cena Davki
Električna energija - industrija % 75.9 24.1
Zemeljski plin - industrija % 76.9 23.1
Električna energija - gospodinjstva % 77.4 22.6
Zemeljski plin - gospodinjstva % 77.8 22.2
Dizel D2 - promet % 55.6 44.4
Bencin NMB 95 - promet % 47.8 52.2
Kurilno olje EL % 72.9 27.1
Slika EN20-7: Primerjava cen električne energije v Sloveniji s cenami v državah EU-27 za leto 2012
Viri:

Evropski statistični urad, 2013

Prikaži podatke
EU-27 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES
industrija % 100 94 59 90 185 120 72 90 90 93
gospodinjstva % 100 123 45 79 158 137 58 114 73 116
FR IT CY LV LT LU HU MT NL AT
industrija % 74 143 189 94 101 60 89 130 78 92
gospodinjstva % 74 113 147 73 67 90 82 90 98 104
PL PT RO SI-12 SK FI SE UK
industrija % 78 101 71 78 113 69 69 81.389
gospodinjstva % 75 105 55 81 91 82 107 82.841
Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-27 za leto 2012
Viri:

Evropski statistični urad, 2013

Prikaži podatke
AT BE BG CY CZ DE DK EE ES FI
Industrija % 114 89 92 83.031 85 119 184 93 90 109.249
Gospodinjstva % 120 109 78 92.703 105 101 176 79 105 109.533
FR GR HU IE IT LT LU LV MT NL
Industrija % 97 117 88 115 114 95 97.187 92
Gospodinjstva % 101 77 97 81 92 81 95.123 120
PL PT RO SE SI-12 SK UK EU-27
Industrija % 88 104 69 196 146 100.082 110.987 100
Gospodinjstva % 74 117 43 188 127 82 121.475 100
Slika EN20-9: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-27 za leto 2012
Viri:

Evropski statistični urad, 2013; Oil Bulletin, 2013

Prikaži podatke
Primerjava cen naftnih derivatov AT BE BG CY CZ DE DK EE ES FI
D2 % 98 102 88 93 99 106 107 97 95 110
Primerjava cen naftnih derivatov FR GR HU IE IT LT LU LV MT NL
D2 % 99 108 98 103 118 93 87 96 95 101
Primerjava cen naftnih derivatov PL PT RO SE SI-12 SK UK EU-27
D2 % 89 103 90 116 91 99 121 100

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, je kot svoj cilj opredelila popolno odprtje trga z električno energijo in ga tudi dosegla. Predvidenih je bila vrsta drugih mehanizmov za večjo konkurenčnost s posrednim vplivom na ceno energije.

Cene energije se v pretežni meri določajo na trgu, razen za storitve prenosa in distribucije električne energije, katerih ceno regulira neodvisni regulator. Tudi maloprodajne cene naftnih derivatov so regulirane in se po modelu prilagajajo referenčni ceni na mednarodnem trgu goriv. Državna politika ima neposreden vpliv na končno ceno preko davčne politike.

Na ravni EU so določene minimalne stopnje trošarine na energente.


Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem trgu.

Električna energija

V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki[1]. Po začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.

Povečanje maloprodajne cene električne energije za industrijske odjemalce za 5,8% med leti 2008 in 2012 je bilo v večji meri posledica višje trošarine , cena brez vseh davkov je namreč ostala na ravni leta 2008. V letu 2012 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena zmanjšala za 1,1 %, za 1,3 % pa se je povečala cena brez davkov.

Cene električne energije za gospodinjstva so se v obdobju od 1995 do 2000 povečale skoraj za 20 %. Razloga sta bila predvsem dvig davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2012 povečale skoraj za 30 %. Glede na preteklo leto se je cena električne energije za gospodinjstva povečala za 6,7 % in sicer predvsem zaradi povečanja cene energije in sicer za 13 %.

Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-27. Leta 2012 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-27 za 19 %, za industrijske odjemalce pa za 22 %.

Zemeljski plin

Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih.

Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2012 realno povečale za 53,4 %, za gospodinjstva pa za 37,9 %.  V letu 2012 zaznamo znatno rast cen zemeljskega plina glede na predhodno leto, za gospodinjske odjemalce za19,1 % pri industrijskih odjemalcih pa je razlika večja in sicer 28,8 %.Glavni razlog za rast končnih cen zemeljskega plina je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina, ki je v tesni povezavi s trgi surove nafte in naftnih derivatov.

Naftni derivati in kurilno olje

Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2009 so zaradi nižjih cen na trgu cene naftnih derivatov padle v primerjavi z 2008, bencin NMB 95 za 17 %, dizel D2 za 13,2 % in kurilno olje za 29 %. V letu 2012 pa je opazna vnovična rast cen naftnih derivatov, tako da pri dizelskem gorivu D2 in bencinu NMB 95 cene ujamejo trend rasti do leta 2008. Cena dizelskega goriva D2 je v primerjavi z letom 2011 za 5,2 % višja, cena bencinskega NMB 95 za 7,6 % in cena kurilnega olja je višja za 240 %. V 2012 je delež davkov v ceni dizelskega goriva D2 znašal 44,4 %, za bencinsko gorivo NMB 95 znaša 52,2 %. Pri kurilnem olju pa je delež davkov v maloprodajni ceni znašal 27,1 %.

Leta 2012 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem EU-27 nižje za 7 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 9 %.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Ema Mišič) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.11.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej povezavi. Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.

Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).
Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:
PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]
PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU-27.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odžajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat -   Tables by themes >  Environment and energy >  Energy Statistics - prices, Oil bulletin: pod povezavo Time series – History from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt: tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. 11. 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost: glej zgoraj (podatki za Slovenijo).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Oil bulletin.
  2.  Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, št. 91/07).
  3. Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2011.