KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je preobremenjenost s hranili še vedno glavni problem jezer in zadrževalnikov in izboljšanja v obdobju 2006–2019 ni opaziti. V obdobju ocenjevanja 2016–2019 je od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le za 4 vodna telesa ocenjeno dobro ali zelo dobro trofično stanje. Preobremenjenost jezer s fosforjem večinoma povzroča človek z neustreznim odvajanjem odpadne komunalne vode in intenzivno kmetijsko rabo pojezerja.

 


Kazalec prikazuje obdobne koncentracije celotnega fosforja, ocene ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona in obdobne vrednosti prosojnosti jezer in zadrževalnikov. V večini jezer zmernega pasu je razpoložljiva koncentracija fosforja ključna gonilna sila oziroma omejitveni dejavnik produkcijskih procesov, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo v jezerih. Posledice preobremenjenosti jezera s fosforjem se kažejo v intenzivni primarni produkciji, t. i. »cvetenju« fitoplanktona, ki posledično privede do manjše prosojnosti in drugih spremljevalnih biokemičnih procesov, ki jih označujemo s skupnim pojmom evtrofikacija jezer.

Od leta 2007 se na podlagi dokazane dobre statistične korelacije med celotnim fosforjem in količino ter vrstno sestavo fitoplanktona za oceno trofičnosti jezer uporablja ocena ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona. Biološki element kakovosti, ki prav tako odraža trofičnost, so makrofiti in fitobentos. Pomožni kazalec trofičnosti je prosojnost, ki jo merimo s Secchijevo ploščo in izražamo kot Secchijevo globino.


Grafi

Slika VD07-1: Povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v µg P/L v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 01. 2021)

Prikaži podatke
  Enota Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik Mola Vogršček
2006-2008 mikro g P/L 135 114 137 59 57 13 4 62 10 17 9
2009-2015 mikro g P/L 232 96 109 60 39 12 5 55 11 14 13
2016-2019 mikro g P/L 259 87 113 51 49 13 5 80 12 17 16
Slika VD07-2: Ocena trofičnega stanja jezer in zadrževalnikov na podlagi fitoplanktona
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 01. 2021)

Prikaži podatke
  Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik Mola Vogršček
2006 - 2008           0,58 0,96        
2009 - 2015 0,25 0,34 0,32 0,47 0,44 0,58 0,94 0,52 0,71 0,70 0,60
2016 - 2019 0,23 0,28 0,29 0,44 0,42 0,60 0,95 0,65 0,63 0,69 0,71
Slika VD07-3: Povprečna letna prosojnost izražena kot Secchijeva globina v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 01. 2021)

Prikaži podatke
  Enota Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Klivnik Mola Vogršček
2006-2008 Secchijeva globina (m) 0,3 0,5 0,6 1,0 1,1 7,2 9,3 4,7 3,1 2,4 2,6
2009-2015 Secchijeva globina (m) 0,3 0,5 0,5 1,2 1,2 5,9 9,1 6,3 3,3 2,8 2,0
2016-2019 Secchijeva globina (m) 0,2 0,6 0,6 1,2 1,5 6,2 10,6 7,9 3,7 2,5 2,4

Cilji

  • Doseganje dobrega ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda,
  • doseganje dobrega ekološkega potenciala močno preoblikovanih vodnih teles, kamor sodijo tudi zadrževalniki,
  • preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oz. varovanje in izboljševanje vodnega okolja.

Osnovni problem jezer in zadrževalnikov v Sloveniji je še vedno preobremenjenost s hranili in izmerjene koncentracije fosforja v jezerih in zadrževalnikih jasno razdelijo Slovenijo na geografska območja, ki odražajo različno intenzivnost kmetijske rabe tal. Najbolj obremenjeni s fosforjem (>100 µg P/L) so zadrževalniki v intenzivno kmetijskih območjih severovzhodne Slovenije. To so Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero, ki vsa sodijo med hiperevtrofna jezera. Izrazit trend naraščanja fosforja se kaže v Perniškem jezeru, medtem ko koncentracija fosforja v Ledavskem in Gajševskem jezeru rahlo upada. Tudi na podlagi analiz fitoplanktona so vsi trije zadrževalniki v slabem trofičnem stanju, kar potrjuje preobremenjenost vseh treh zadrževalnikov s fosforjem in drugimi hranili.

Šmartinsko in Slivniško jezero sta evtrofna plitva zadrževalnika v osrednji Sloveniji, s koncentracijo fosforja od 35 do 100 µg P/L. Povprečne letne koncentracije celotnega fosforja zlasti v Šmartinskem jezeru zelo nihajo, kar onemogoča realno določitev trenda koncentracije fosforja. Analize fitoplanktona od leta 2017 kažejo slabo trofično stanje Šmartinskega jezera in stabilno, zmerno trofično stanje Slivniškega jezera.

Glede na povprečno letno koncentracijo fosforja (77 µg P/L) sodi med evtrofna jezera tudi rudniško – ugrezninsko Velenjsko jezero, ki glede na hidromorfološke karakteristike in geografsko lego sodi med predalpska jezera. Stalna kemična razslojenost na površinsko in globinsko plast v Velenjskem jezeru vpliva na omejeno kroženje snovi in svojevrstne produkcijske procese, ki niso primerljivi z drugimi predalpskimi jezeri. Ocena trofičnega stanja na podlagi fitoplanktona je primerna le za oceno trofičnega stanja zgornjih, prezračenih plasti Velenjskega jezera, ki je bila za obdobje 2016–2019 dobra. Znatnejši delež primarne produkcije v Velenjskem jezeru pripada fotosintetskim žveplenim bakterijam, ki se zadržujejo v spodnjih plasteh jezera, kjer prevladujejo razmere brez kisika.

V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, je koncentracija fosforja v primerjavi z zadrževalniki precej nižja in že vrsto let bolj ali manj ustaljena. Bohinjsko jezero se s povprečno koncentracijo fosforja 4,8 µg P/L v evropskem merilu uvršča med referenčna oligotrofna alpska jezera. Na podlagi analiz fitoplanktona v skladu z Metodologijo vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona (Metodologija, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016) Bohinjsko jezero že vrsto let dosega zelo dobro trofično stanje. V primerjavi z njim pa je predalpsko Blejsko jezero precej bolj izpostavljeno pritiskom iz poseljenega pojezerja in posledično s hranili bolj obremenjeno. Po uspešnem procesu reoligotrofikacije po izgradnji sistema Radovna-natega 1964–1980/82 in sanaciji blejske kanalizacije (1987-2020), povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v Blejskem jezeru niha med 10 in 15 µg P/L, kar Blejsko jezero uvršča med mezotrofna predalpska jezera. Ocena ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona je dobro, a na meji med dobrim in zmernim stanjem. Ker na zmerno trofično stanje kaže tudi združba makrofitov in fitobentosa v litoralu, ocenjujemo trofično stanje Blejskega jezera kot zmerno.

Zadrževalniki Klivnik, Mola in Vogršček na jugozahodu Slovenije v povodju jadranskih rek so v primerjavi z zadrževalniki osrednje in severovzhodne Slovenije s fosforjem precej manj obremenjeni. Kljub temu je v vseh treh zadrževalnikih opazen rahel trend naraščanja koncentracij fosforja. V Klivniku in Moli se je spremenil režim upravljanja, spremembe v Vogrščku v zadnjem obdobju pa so posledica zelo izpraznjene akumulacije zaradi priprav na sanacijo. Ocena na podlagi fitoplanktona še vedno kaže dobro trofično stanje v vseh treh zadrževalnikih.

Izrazito padajočega trenda fosforja v obdobju 2006–2019 večinoma ni zaznati, delno tudi iz razlogov, ker so v našo analizo poleg naravnih jezer vključeni tudi vsi večji zadrževalniki s površino nad 0,5 km2 in jezerskim značajem. V zadrževalnikih se koncentracije fosforja med posameznimi leti skokovito spreminjajo, česar ne moremo ovrednotiti samo kot posledico večanja oziroma manjšanja obremenitev. Poleg naravnih hidroloških razmer na koncentracijo fosforja v zadrževalnikih vpliva tudi režim upravljanja, ki ga pogojuje raba, in namen zadrževalnika.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike 2000/60/ES (vodna direktiva, 2000/60/ES).

 

Podatki za Slovenijo:

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v skladu z metodologijami in zahtevami Uredbe o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) ter na podlagi programov monitoringa pripravljenih v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Predstavljene koncentracije fosforja, ocene trofičnega stanja na podlagi fitoplanktona in prosojnost jezer ter zadrževalnikov obsegajo obdobje 2006–2019. Podatke smo razdelili na tri obdobja, za katera so bile pripravljene ocene ekološkega stanja za namen Načrtov upravljanja voda (NUVI, NUVII, NUVIII). Na podlagi načrtov upravljanja voda pristojno ministrstvo v skladu z vodno direktivo in v slovenski pravni red prenesenimi zahtevami določa ukrepe za doseganje dobrega ekološkega stanja oziroma potenciala vodnih teles površinskih voda.

V redni monitoring ekološkega stanja jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino večjo od 0,5 km2. Poleg obeh naravnih jezer, Blejskega in Bohinjskega jezera, so v program monitoringa vključeni tudi vsi večji zadrževalniki in ugrezninsko Velenjsko jezero. Presihajoče Cerkniško jezero s stalnimi jezeri nima skupnih značilnosti. Vsebnost fosforja, prosojnost in tudi fitoplankton v primeru Cerkniškega jezera nista ustrezna kazalca trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa ekološkega stanja površinskih vodotokov in prav tako tudi trofično stanje Ptujskega in Ormoškega jezera, ki imata bolj rečni kot jezerski značaj.

Parameter za spremljanje in vrednotenje stanja hranil v jezerih je celotni fosfor, ki ga izražamo v μg P/L. Parameter se vrednoti na osnovi letnega povprečja, ki se izračuna na podlagi najmanj 4 meritev v različnih hidroloških obdobjih. V primeru zajema več vzorcev po globinski vertikali se izračuna utežno povprečje na osnovi volumnov globinskih plasti z izmerjeno koncentracijo celotnega fosforja.

Do leta 2007 smo trofičnost jezer in zadrževalnikov določali na podlagi OECD kriterijev (OECD, 1982). Gre za sistem vrednotenja, ki omogoča, da se na podlagi povprečne letne koncentracije fosforja, dušika, prosojnosti in klorofila a jezera razvrsti v pet trofičnih razredov.

tip jezera

Fosfor celotni (TP)

Dušik celotni (TN)

Prosojnost

Prosojnost

Klorofil-a

Klorofil-a

 

(povprečje )

(povprečje)

(povprečje)

(minimum)

(povprečje)

(maksimum)

 

(µg P/L)

(µg N/L)

(m)

(m)

(µg/L)

(µg/L)

ultra-oligotrofno

< 4

< 200

> 12

> 6

< 1

< 2,5

oligotrofno

< 10

200 - 400

> 6

> 3

< 2,5

< 8

mezotrofno

10 - 35

300 - 650

6 - 3

3 - 1,5

2,5 - 8

8 - 25

evtrofno

35 - 100

500 - 1500

3 - 1,5

1,5 - 0,7

8 - 25

25 -75

hiperevtrofno

> 100

> 1500

< 1,5

< 0,7

> 25

> 75

Tabela 1: 5 trofičnih razredov, razdeljenih glede na povprečne letne koncentracije fosforja, dušika, prosojnosti in klorofila a (OECD, 1982)

Od leta 2007 se na osnovi zahtev vodne direktive za vrednotenje trofičnosti jezer uporablja Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona (Metodologija, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016). Na podlagi prirejene Metodologije je od leta 2009 ovrednoten tudi trofični potencial zadrževalnikov (ARSO, 2015). Na podlagi vrednosti multimetrijskega indeksa fitoplanktona, ki vključuje analizo skupnega biovolumna, analizo koncentracije klorofila a in analizo vrstne sestave fitoplanktona z Brettum indeksom, se oceni trofičnost vodnega telesa kot zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Izhodišče za oceno na podlagi fitoplanktona so odstopanja od referenčnih razmer, ki so za vsak ekološki tip jezer različne. Za parametre, ki se uporabljajo v Metodologiji, so bile referenčne razmere določene na osnovi hipotetične koncentracije fosforja v idealnih razmerah brez človekovega vpliva na okolje, in izmerjenih vrednosti parametrov, ki se pri izbranih koncentracijah fosforja dejansko pojavljajo v različnih jezerih in zadrževalnikih. Vsi parametri za oceno ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona so bili ovrednoteni v skladu z navedeno Metodologijo.

Od leta 2007 se na osnovi zahtev vodne direktive za vrednotenje trofičnosti jezer uporablja tudi Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitobentosa in makrofitov (Ministrstvo za okolje in prostor, 2016), vendar za vrednotenje trofičnega stanja zadrževalnikov ni prilagojene različice.

Parameter za spremljanje in vrednotenje splošnega fizikalno-kemijskega elementa prosojnost v jezerih je Secchijeva globina, ki se določa z ustrezno Secchijevo ploščo po standardnem postopku SIST EN ISO 7027-2:2019. V kazalcu so prikazana obdobna povprečja izračunana na osnovi letnih povprečij najmanj 4 meritev.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v µg P/L v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih

mikro g P/L

 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021

https://www.arso.gov.si/vode/jezera/

2006-2019

Od leta 1994

 

 

Obdobno (za naravna jezera letno, za umetna jezera in zadrževalnike pa na vsaki dve leti).

28.01.2021

 

Da

Ocena trofičnega stanja jezer in zadrževalnikov na podlagi fitoplanktona

REK vrednost (nima enote)

Da

Povprečna letna prosojnost izražena kot Secchijeva globina v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih

Secchijeva globina (m)

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

1.       ARSO, 2015. Ocena stanja jezer v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/vode/jezera/Poročilo JEZERA _2014.pdf (2. 2. 2021).

2.       OECD, 1982. Eutrophication of Waters. Monitoring, Assessment and Control. Paris, Organisation for Economic Co-Operation and Development.

3.       Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016

4.       Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitobentosa in makrofitov, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016