KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.


Kazalec prikazuje količino industrijske in komunalne odpadne vode ter delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili (dušik, fosfor).


Grafi

Slika VD02-1: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri:

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje,2021; Statistični urad RS, 2021 (26. 03. 2021)

Prikaži podatke
primarno [%] sekundarno [%] terciarno [%] primarno [število] sekundarno [število] terciarno [število] prebivalci - skupaj [število]
1998 27,60 11,29 1,48 547253 223824 29329 1982603
1999 25,11 13,60 1,95 499358 270588 38832 1988887
2000 26,66 11,88 1,89 530682 236410 37656 1990272
2001 24,07 16,04 1,42 479455 319620 28289 1992035
2002 21,95 18,97 1,40 437976,60 378491 27982 1995718
2003 21,92 19,74 1,53 437652,80 394206 30489 1996773
2004 21,04 22,65 8,88 420195,80 452372 177409 1997004
2005 19,69 22,32 12,13 394063 446719 242719 2001114
2006 3,90 39,52 12,15 78431 793732,60 244043 2008516
2007 3,85 39,94 12,35 77688 806478,80 249462 2019406
2008 1,31 41,29 13,49 26580 835204,40 272897 2022629
2009 0,45 39,70 16,38 9264 810742,40 334616 2042335
2010 0,46 40,19 17,12 9506 823564,60 350834 2049261
2011 0,46 40,28 18,21 9350 826681,60 373818 2052496
2012 0,46 38,32 20,10 9403 787858,40 413382 2056262
2013 0,45 36,12 23,34 9350 743798,20 480557 2059114
2014 0,45 34,70 24,94 9264 715447 514199 2061623
2015 0 31,71 28,31 0 654286,60 584012 2063077
2016 0 28,56 33,51 0 589516 691651 2064241
2017 0 24,01 41,99 0 496167 867638 2066161
2018 0 23,71 43,51 0 490785 900739 2070050
2019 0 23,87 43,64 0 498795 911810 2089310
Slika VD02-2: Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri:

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2021 (26. 03. 2021)

Prikaži podatke
primarno [1000 m3] sekundarno [1000 m3] terciarno [1000 m3]
1998 66151,33 25620,20 2801,33
1999 62145,95 33223,48 4308,74
2000 68076,81 30131,58 3370,87
2001 55558,45 33590,20 3092,81
2002 57903,69 38674,66 2748
2003 46980,96 38484,78 2633,08
2004 43996,79 48404,51 12744,28
2005 48536,02 45641,87 26656,19
2006 8779,24 72965,49 27932,59
2007 8035,17 77945,41 27209,49
2008 4560,30 90994,02 30693,96
2009 466,81 90124,35 41063,11
2010 457,62 98010,39 47192,61
2011 450,00 76962,45 42545,15
2012 433,37 82198,59 48225,55
2013 446,50 84355,51 65568,32
2014 434,50 78101,52 78043,75
2015 0 59527,85 73587,24
2016 0 57034,60 92501,12
2017 0 45311,92 104983,01
2018 0 46292,84 115767,27
2019 0 45054,14 113137,87

Cilji

  • Zagotavljati varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem.
  • Zgraditi komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem za vse aglomeracije, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
  • Zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav; do konca leta 2021 za izgradnjo na občutljivih območjih oziroma do konca leta 2023 za izgradnjo na ostalih območjih.

Odpadne vode iz gospodinjstev in industrije predstavljajo velik pritisk na vodno okolje zaradi obremenitev z organskimi snovmi in hranili ter nevarnimi snovmi. Namestitev čistilnih naprav za odpadne vode najprej zahteva vzpostavitev sistema zbiranja odpadne vode in nato zagotovitev naprav za obdelavo zbrane odpadne vode. Tak način je primeren za strnjena naselja. V manjših razpršenih naseljih se navadno vzpostavijo manjši posamezni sistemi za čiščenje odpadne vode, v izjemnih primerih kjer tudi to ni možno pa se odpadna voda zbira v neprepustnih greznicah od koder se periodično odvaža na čiščenje v bližnje čistilne naprave.

Poznamo tri vrste čiščenja odpadne vode. Primarna (mehanska) obdelava odstrani nekatere suspendirane snovi, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava uporablja aerobne ali anaerobne mikroorganizme, da razgradi večino organske snovi in obdrži nekaj hranil (okoli 20-30%). Terciarna (napredna) obdelava še bolj učinkovito odstrani organske snovi. Na splošno vključuje zadrževanje fosforja in v nekaterih primerih odstranitev dušika. Samo primarna obdelava ne odstrani amonija, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava odstrani približno 75% amonija.

V Sloveniji je bilo leta 2019 na komunalne in skupne čistilne naprave (KČN) priključenih 68 % prebivalstva. Po postopku terciarnega čiščenja je bilo prečiščene odpadne vode 44 % prebivalstva priključenega na KČN. Po postopku sekundarnega čiščenja pa je bilo očiščenih voda 24 % prebivalstva priključenega na KČN. Postopkov primarnega čiščenja od leta 2015 v Sloveniji ni več.

Leta 2019 je bilo v Sloveniji očiščene okoli 158 milijonov m3 odpadne vode. Od tega 45 milijonov m3 po postopkih sekundarnega čiščenja ter 113 milijone m3 po postopkih terciarnega čiščenja. Terciarno čiščenje se je po letu 2000, znatno povečalo. K temu je pripomoglo izvajanje Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki povzema zahteve Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Slovenija z 68-odstotnim deležem spada med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave majhen. Tretjina prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega dober odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE (ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE), v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo najpozneje do 31.12.2015 zagotavljale:

•             sekundarno čiščenje,

•             terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,

•             terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),

•             terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),

•             poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,

•             dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na zakraselem območju,

Za obstoječe male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE (v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE) namesto zgoraj naštetih rokov velja rok 31.12.2020.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

•             primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, najpozneje do 31.12.2021,

•             primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih za aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, najpozneje do 31.12.2023,

•             primerno čiščenje na vseh ostalih območjih, najpozneje do 31.12.2023,

•             primerno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda (velja za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE ali za komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 500 PE), kadar gre za posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, najpozneje do 31.12.2021.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE na območju izven meja aglomeracije:

•             na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.

•             niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

V kolikor pa gre za obstoječe objekte če ni nobene ureditve ali ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta je rok najpozneje do 31.12.2021, če je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta pa najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. V aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, ob ekonomski presoji, glede opremljanja te aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo, glede na opremljanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, najpozneje do 31.12.2023.

V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500m ipd.) se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici.

 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2019.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu, Slovenija, četrtletno (3. četrtletje).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14in 98/15). Način izvajanja monitoringa je določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 30. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17in 81/19).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja

%

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje,2021; Statistični urad RS, 2021

 

1998-2019

V mesecu novembru za preteklo leto

Letno

26.3.2021

Ne

Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja

1000 m3

 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2021

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2020. Urban waste water treatment in Europe, dostopno na: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/urban-waste-water-treatment/urban-waste-water-treatment-assessment-5
  2. EEA, 2019. Urban waste water treatment for 21st century challenges, dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/urban-waste-water-treatment-for