KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.


Kazalec prikazuje količino industrijske in komunalne odpadne vode ter delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili (dušik, fosfor).


Grafi

Slika VD02-1: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020; Statistični urad RS, 2020

Prikaži podatke

primarno [%]

sekundarno [%]

terciarno [%]

primarno [število]

sekundarno [število]

terciarno [število]

prebivalci - skupaj [število]

1998

27,51

11,42

1,47

545399

226341

29079

1982603

1999

25,02

13,73

1,94

497575

273098

38623

1988887

2000

26,73

11,85

1,88

531953

235893

37446

1990272

2001

24,18

15,99

1,40

481660

318592

27810

1992035

2002

21,96

19,14

1,38

438320

382055

27624

1995718

2003

21,96

19,92

1,50

438513

397844

29911

1996773

2004

20,94

23,10

8,74

418112

461325

174564

1997004

2005

19,61

22,53

12,31

392319

450909

246364

2001114

2006

3,85

39,65

12,34

77375

796417,80

247859

2008516

2007

3,79

39,92

12,71

76632

806153

256639

2019406

2008

1,31

41,27

13,81

26580

834764,60

279240

2022629

2009

0,45

39,62

16,76

9264

809213,60

342343

2042335

2010

0,46

40,08

17,47

9506

821363,80

357965

2049261

2011

0,46

40,25

18,48

9350

826115,80

379269

2052496

2012

0,46

38,60

20,13

9395

793812

413943

2056262

2013

0,45

36,38

23,33

9350

749046,40

480481

2059114

2014

0,45

34,96

24,93

9264

720785,20

513871

2061623

2015

0

31,97

28,32

0

659550,60

584218

2063077

2016

0

29,93

35,69

0

617828,80

736723

2064241

2017

0

24,94

43,32

0

515371,20

894973

2066161

2018

0

24,21

44,08

0

501070

912468

2070050

Slika VD02-2: Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2020; strokovna ocena

Prikaži podatke

primarno [1000 m3]

sekundarno [1000 m3]

terciarno [1000 m3]

1998

66151,33

25620,20

2801,33

1999

62145,95

33223,48

4308,74

2000

68076,81

30131,58

3370,87

2001

55558,45

33590,20

3092,81

2002

57903,69

38674,66

2748

2003

46980,96

38484,78

2633,08

2004

43996,79

48409,01

12744,28

2005

48536,02

45641,87

26656,19

2006

8779,24

72965,49

27932,59

2007

8035,17

77945,41

27209,49

2008

4560,30

90994,02

30693,96

2009

466,81

90124,35

41063,11

2010

457,62

98010,39

47192,61

2011

450,00

76962,45

42545,15

2012

433,37

82297,41

48225,55

2013

446,50

84355,51

65568,32

2014

434,50

78101,52

78043,75

2015

0

59527,85

73587,24

2016

0

57034,60

92501,12

2017

0

45311,92

104801,83

2018

0

45550,41

116458,40


Cilji

  • Zagotavljati varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem.
  • Zgraditi komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem za vse aglomeracije, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017).
  • Zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav; do konca leta 2021 za izgradnjo na občutljivih območjih oziroma do konca leta 2023 za izgradnjo na ostalih območjih.

Odpadne vode iz gospodinjstev in industrije predstavljajo velik pritisk na vodno okolje zaradi obremenitev z organskimi snovmi in hranili ter nevarnimi snovmi. Namestitev čistilnih naprav za odpadne vode najprej zahteva vzpostavitev sistema zbiranja odpadne vode in nato zagotovitev naprav za obdelavo zbrane odpadne vode. Tak način je primeren za strnjena naselja. V manjših razpršenih naseljih se navadno vzpostavijo manjši posamezni sistemi za čiščenje odpadne vode, v izjemnih primerih kjer tudi to ni možno pa se odpadna voda zbira v neprepustnih greznicah od koder se periodično odvaža na čiščenje v bližnje čistilne naprave.

Poznamo tri vrste čiščenja odpadne vode. Primarna (mehanska) obdelava odstrani nekatere suspendirane snovi, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava uporablja aerobne ali anaerobne mikroorganizme, da razgradi večino organske snovi in ​​obdrži nekaj hranil (okoli 20-30%). Terciarna (napredna) obdelava še bolj učinkovito odstrani organske snovi. Na splošno vključuje zadrževanje fosforja in v nekaterih primerih odstranitev dušika. Samo primarna obdelava ne odstrani amonija, medtem ko sekundarna (biološka) obdelava odstrani približno 75% amonija.

V Sloveniji je bilo leta 2018 na komunalne in skupne čistilne naprave (KČN) priključenih 68 % prebivalstva. Po postopku terciarnega čiščenja je bilo prečiščene odpadne vode 44 % prebivalstva priključenega na KČN. Po postopku sekundarnega čiščenja pa je bilo očiščenih voda 24 % prebivalstva priključenega na KČN. Postopkov primarnega čiščenja od leta 2015 v Sloveniji ni več.

Leta 2018 je bilo v Sloveniji očiščene okoli 160 milijonov m3 odpadne vode. Od tega 46 milijonov m3 po postopkih sekundarnega čiščenja ter 116 milijone m3 po postopkih terciarnega čiščenja. Terciarno čiščenje se je po letu 2002, znatno povečalo. K temu je pripomoglo izvajanje Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki povzema zahteve Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Slovenija z 68-odstotnim deležem spada med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave majhen. Tretjina prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega dober odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po : Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE (ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE), v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo najpozneje do 31.12.2015 zagotavljale:

  • sekundarno čiščenje,
  • terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,
  • terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
  • terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
  • poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,
  • dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na zakraselem območju,

Za obstoječe male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE (v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE) namesto zgoraj naštetih rokov velja rok 31.12.2020.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

  • primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, najpozneje do 31.12.2021,
  • primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih za aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, najpozneje do 31.12.2023,
  • primerno čiščenje na vseh ostalih območjih, najpozneje do 31.12.2023,
  • primerno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda (velja za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE ali za komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 500 PE), kadar gre za posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, najpozneje do 31.12.2021.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE na območju izven meja aglomeracije:

  • na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.
  • niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

V kolikor pa gre za obstoječe objekte če ni nobene ureditve ali ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta je rok najpozneje do 31.12.2021, če je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta pa najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. V aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, ob ekonomski presoji, glede opremljanja te aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo, glede na opremljanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, najpozneje do 31.12.2023.

V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500m ipd.) se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici.

Izvorna baza podatkov: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave. ARSO

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost voda.

Datum zajema podatkov: marec 2020.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2018.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu, Slovenija, četrtletno (3. četrtletje).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Način izvajanja monitoringa je določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 30. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19).

Informacije o zanesljivosti podatkov:

Morebitne spremembe v podatkih časovnega niza za nazaj so posledica vpisa novih naprav (s podatki tudi za nazaj, če so na voljo) in odprave napak v podatkih, ki so odkrite po izvajanju natančnejših pregledov vpisanih podatkov.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po : Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE (ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE), v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo najpozneje do 31.12.2015 zagotavljale:

  • sekundarno čiščenje,
  • terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,
  • terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
  • terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),
  • poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,
  • dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na zakraselem območju,

Za obstoječe male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE (v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE) namesto zgoraj naštetih rokov velja rok 31.12.2020.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

  • primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, najpozneje do 31.12.2021,
  • primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih za aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, najpozneje do 31.12.2023,
  • primerno čiščenje na vseh ostalih območjih, najpozneje do 31.12.2023,
  • primerno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda (velja za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE ali za komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 500 PE), kadar gre za posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, najpozneje do 31.12.2021.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE na območju izven meja aglomeracije:

  • na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.
  • niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

V kolikor pa gre za obstoječe objekte če ni nobene ureditve ali ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta je rok najpozneje do 31.12.2021, če je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta pa najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. V aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, ob ekonomski presoji, glede opremljanja te aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo, glede na opremljanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, najpozneje do 31.12.2023.

V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500m ipd.) se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici.

Izvorna baza podatkov: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave. ARSO

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost voda.

Datum zajema podatkov: marec 2020.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2018.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu, Slovenija, četrtletno (3. četrtletje).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Način izvajanja monitoringa je določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 30. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19).

Informacije o zanesljivosti podatkov:

Morebitne spremembe v podatkih časovnega niza za nazaj so posledica vpisa novih naprav (s podatki tudi za nazaj, če so na voljo) in odprave napak v podatkih, ki so odkrite po izvajanju natančnejših pregledov vpisanih podatkov.

Drugi viri in literatura

Kazalec EEA: Urban waste water treatment
https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/urban-waste-water-treatment/urban-waste-water-treatment-assessment-4

Objava EEA: Urban waste water treatment for 21st century challenges
https://www.eea.europa.eu/publications/urban-waste-water-treatment-for


SLEDI NAM

TWITTER