KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja
čedalje manj. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 211 % ali iz 38 milijonov m 3 (v letu 2002) na 84 milijonov m3 (v letu 2013). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni
bilo, v letu 2013 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 43 % odpadne vode ali 65 milijonov m3 odpadne vode.


Kazalec prikazuje količino industrijske in komunalne odpadne vode ter delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili (dušik fosfor).


Grafi

Slika VD02-1: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri:

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad RS, 2014

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
primarno % 24.9 22.5 24.2 21.9 19.9 19.9 19.2 17.9 3.7 3.6
sekundarno % 10.5 12.8 11 14.8 17.7 18.4 21.2 20.7 36.1 36.1
terciarno % 1.2 1.6 1.5 1 1.1 1.2 7.9 11.2 11.2 11.8
primarno število 492746 448435 481688 435788 396317 397656 383662 357713 74003 73453
sekundarno število 208723 254682 219445 295701 352249 367210 422657 413731 725049 728030
terciarno število 23863 31740 30630 20304 21407 23144 156973 223207 225939 238797
prebivalci - skupaj število 1982603 1988887 1990272 1992035 1995718 1996773 1997004 2001114 2008516 2019406
2008 2009 2010 2011 2012 2013
primarno % 1.3 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5
sekundarno % 37.4 35.9 36.3 36.6 34.9 33.1
terciarno % 12.8 15.5 16.2 17.5 19.3 21.8
primarno število 26646 9330 9559 9416 9433 9416
sekundarno število 755504 732439 744823 751779 716846 682113
terciarno število 258746 316986 331136 359537 397624 449417
prebivalci - skupaj število 2022629 2042335 2049261 2052496 2056262 2059114
Slika VD02-2: Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri:

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
primarno 1000 m3 66151 62146 68077 55558 57904 46981 43997 48536 8779 8035
sekundarno 1000 m3 25731 33223 30132 33590 38675 38485 48409 45642 72965 77945
terciarno 1000 m3 2886 4619 3371 3093 2748 2633 12744 26656 27933 27209
2008 2009 2010 2011 2012 2013
primarno 1000 m3 4560 467 458 450 433 446
sekundarno 1000 m3 90991 90124 98010 77349 81751 84645
terciarno 1000 m3 30694 41063 47193 42064 48261 65269

Cilji

Zagotavljati varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter
pred mikrobiološkim onesnaženjem.

Zgraditi komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem za vse aglomeracije, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017) ter zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca
leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.


Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne
naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je
ta delež 90-odstoten. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2013 ta delež 55-odstoten, to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva,
priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega slab
odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve iz Urban Wastewater Directive in
prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz mali komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) ter Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in
108/13), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale najpozneje do 31.12.2015:

· sekundarno čiščenje,

· terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,

· terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih
območij,

· terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega
šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave,

· poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,

· dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

· sekundarno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih poselitve
z obremenitvijo večjo od 10 PE/ha ali na območju poselitve z obremenitvijo večjo od 20 PE/ha, če ni na prej navedenih občutljivih območjih, najpozneje do
31.12.2015,

· sekundarno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda, kadar gre za posredno odvajanje v
podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, srednji mali pretok vodotoka pa mora presegati desetkratnik največjega šesturnega povprečnega
iztoka iz male komunalne čistilne naprave; najpozneje do 31.12.2015,

· sekundarno čiščenje na območju poselitve, ki ni na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem
območju območju z gostoto obremenjenosti manjšo od 20 PE/ha, najpozneje do 31.12.2017.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE, če ni javne kanalizacije in je letna obremenitev preračunana na 1 m
dolžine kanalskega voda manjša od 0,02 PE:

· na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale sekundarno čiščenje,
najpozneje do 31.12.2015.

· niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale sekundarno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

· V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne
vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno
naseljene stavbe se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici tudi po 31.12.2017.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:
Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS,
št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10)
ter Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13).

Izvorna baza podatkov:
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave.

Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost voda.

Datum zajema podatkov:
maj 2014.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na
slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2013.

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu,
Slovenija, četrtletno (maj 2014).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o
obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu
Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Način izvajanja monitoringa je
določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah
malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 3. odstavka, 10. člena Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Po zadnjih podatkih Statističnega urada
RS iz popisa prebivalcev za leto 2002 je bilo na greznice priključenih 47,6 % prebivalstva.

Informacije o zanesljivosti podatkov:
Morebitne spremembe v podatkih časovnega niza za nazaj so posledica vpisa novih naprav (s podatki tudi za nazaj, če so na voljo) in odprave napak v
podatkih, ki so odkrite po izvajanju natančnejših pregledov vpisanih podatkov.