KAZALCI OKOLJA
Neutral

Podatki za Slovenijo kažejo, da je v zadnjih petih letih zaradi bolezni dihal umrl en dojenček, in sicer v letu 2021, kar predstavlja 11,1 % vseh umrlih dojenčkov v tistem letu. Raziskave so pokazale, da je onesnaženost zraka povezana z večjo umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal. Vendar pa je ta povezava kompleksna, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost alergenov, izpostavljenost cigaretnemu dimu, prehrana in življenjski slog.

Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2017-2021 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Kostel, Kobilje in Cankova. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih. Poleg onesnaženega zunanjega zraka pa na razvoj astme vpliva tudi onesnažen notranji zrak.

Bad

V Sloveniji je bilo v letu 2021  35 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM10/m3  in 65% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m3, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 26 µg/m3. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10 /m3, v letu 2019 pa kar 53 %.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 2012–2022 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, z izjemo let 2015 in 2017–2020, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 3 do 355 obolelih. Pri približno polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan. Med potrjenimi povzročitelji so bili Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium in Francisella tularensis.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2022 izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti) pri 93,8 % prebivalcih, na mestu uporabe (pipa uporabnika) na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 863 oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno s 26 manjšimi, ki so oskrbovala tudi javne objekte, objekte za proizvodnjo in promet živil. Vključenih ni bilo 6,2 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, na primer lastna oskrba, samooskrba - kapnice.

Neutral

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.

Neutral

Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu iz Padske nižine v Italiji, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Od leta 1995 dalje je opazen trend nižanja koncentracij vseh kovin in dušika.

Neutral

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih med leti 1970 in 1999 rasla povprečno za 0.7 % letno, v zadnji dvajsetih letih pa že 1% letno, predvsem v državah z višjim ekonomskim statusom.

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.