Podatki za Slovenijo kažejo, da je v zadnjih petih letih zaradi bolezni dihal umrl en dojenček, in sicer v letu 2021, kar predstavlja 11,1 % vseh umrlih dojenčkov v tistem letu. Raziskave so pokazale, da je onesnaženost zraka povezana z večjo umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal. Vendar pa je ta povezava kompleksna, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost alergenov, izpostavljenost cigaretnemu dimu, prehrana in življenjski slog.
Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki so lahko posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza zajema obdobje od 2002 do 2022, pri čemer so za primerljivost Slovenije z drugimi evropskimi državami podane tudi stopnje umrljivosti v izbranih evropskih državah.
Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je ključni kazalec, ki posredno ocenjuje vpliv negativnih okoljskih dejavnikov na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka, socialno-ekonomskimi pogoji, dostopom do zdravstvenega varstva ter zdravstvenim stanjem matere.
NIJZ, 2003-2023; SURS, 2003-2023 (6. 09. 2023)
|
2002 |
2003 |
2004 |
2005 |
2006 |
2007 |
2008 |
2009 |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
Število vseh živorojenih otrok |
17583 |
17160 |
17900 |
18199 |
19029 |
19915 |
18180 |
21856 |
22343 |
21947 |
21938 |
21111 |
21165 |
20641 |
20345 |
20509 |
19585 |
19328 |
Število vseh umrlih otrok |
13 |
16 |
21 |
21 |
17 |
16 |
12 |
18 |
16 |
21 |
12 |
23 |
12 |
16 |
13 |
15 |
5 |
15 |
Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal (J00-J99) |
0 |
2 |
1 |
2 |
0 |
2 |
0 |
1 |
2 |
2 |
1 |
2 |
0 |
0 |
4 |
1 |
0 |
0 |
Delež umrlih otrok zaradi bolezni dihal (J00-J99) |
0 |
12,5 |
4,8 |
9,5 |
0 |
12,5 |
0 |
5,6 |
12,5 |
9,5 |
8,3 |
8,7 |
0 |
0 |
30,8 |
6,7 |
0 |
0 |
NIJZ, 2003-2023; SURS, 2003-2023 (6. 09. 2023)
Celje [št. smrti/1000 živorojenih] | Ljubljana [št. smrti/1000 živorojenih] | Maribor [št. smrti/1000 živorojenih] | Slovenija [št. smrti/1000 živorojenih] | |
---|---|---|---|---|
2002 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2003 | 2,58 | 0 | 0 | 0,12 |
2004 | 0 | 0 | 0 | 0,06 |
2005 | 0 | 0 | 0 | 0,11 |
2006 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2007 | 0 | 0 | 0 | 0,10 |
2008 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2009 | 0 | 0 | 0 | 0,05 |
2010 | 0 | 0,31 | 0 | 0,09 |
2011 | 0 | 0 | 0 | 0,09 |
2012 | 0 | 0 | 0 | 0,05 |
2013 | 0 | 0,34 | 1,09 | 0,09 |
2014 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2015 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2016 | 0 | 0,72 | 0 | 0,05 |
2017 | 0 | 0 | 0,94 | 0,05 |
2018 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2019 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2020 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2021 | 0 | 0 | 0 | 0,05 |
2022 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Svetovna banka (2023)
Št. smrti dojenčkov (pod 1 leto) [št. Smrti] | |
---|---|
Estonija | 1,50 |
Slovenija | 1,90 |
Finska | 1,90 |
Švedska | 2 |
Češka | 2,10 |
Portugalska | 2,20 |
Luksemburg | 2,20 |
Španija | 2,50 |
Avstrija | 2,60 |
Danska | 2,70 |
Irska | 2,70 |
Ciper | 2,80 |
Latvija | 2,80 |
Litva | 2,90 |
Nemčija | 3 |
Italija | 3,10 |
Belgija | 3,10 |
EU | 3,10 |
Grčija | 3,30 |
Madžarska | 3,30 |
Francija | 3,30 |
Nizozemska | 3,40 |
Poljska | 3,80 |
Hrvaška | 3,90 |
Malta | 4,90 |
Slovaška | 4,90 |
Bolgarija | 5 |
Romunija | 5,50 |
WHO "Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide" je dokument, ki izpostavlja pomen zmanjšanja izpostavljenosti dojenčkov in drugih ranljivih skupin škodljivim dejavnikom, kot so onesnaževala zraka. Dokument poudarja zdravstvena tveganja, povezana z izpostavljenostjo tem dejavnikom, kar podpira cilj preprečevanja prezgodnje umrljivosti dojenčkov.
Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo določa mejne vrednosti za onesnaževala zraka, vključno z delci PM2.5 in PM10, kar je ključno za zmanjšanje tveganj, povezanih z umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal.
Agenda 2030 za trajnostni razvoj, cilj 3 (Zdravje in dobro počutje) vključuje specifične ukrepe za zmanjšanje umrljivosti novorojenčkov in otrok, ter spodbuja zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
Cilj 7 Agende 2030 - povezava med dostopom do čistih in trajnostnih virov energije ter zmanjšanjem onesnaževanja zraka je pomembna za zaščito zdravja ranljivih skupin, vključno z dojenčki.
Cilj 11 Agende 2030 je povezan je z zmanjševanjem vpliva onesnaževanja in izboljšanjem urbanih pogojev, kar je pomembno za zaščito zdravja prebivalcev, vključno z dojenčki.
Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.
Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004).
V študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).
Stopnja umrljivosti (št. smrti na 1000 živorojenih) dojenčkov (< 1 leto) zaradi bolezni dihal (H65-H66, J00-J22, P23, U04, U07.1, U07.2, U09.9, U10.9) je v EU 0,12. Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v nekaterih državah 0, v Nemčiji 0,01, v Romuniji pa 1,24 smrti na 1000 živorojenih otrok) (WHO, 2023 in EUROSTAT, 2023). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.
V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za opazovano obdobje (2002 do 2022) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča; v zadnjih petih letih je zaradi dihalnih obolenj umrl en dojenček (v letu 2021). Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope.
Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.
Cilji so povzeti po: WHO "Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide", Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2022. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Slika ZD1-2 prikazuje le podatke za večja, bolj onesnažena mesta (Ljubljana, Maribor, Celje), podatek za Slovenijo se nanaša na vse kraje v Sloveniji.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2019, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal (J00-J99)
|
% |
NIJZ; SURS
|
2002-2022 |
V oktobru tekočega leta za preteklo leto |
Letno |
6.9.2023 |
da |
Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) zaradi bolezni dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji
|
št. smrti/1000 živorojenih
|
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih dojenčkov je bilo izračunano na podlagi podatkov vseh živorojenih dojenčkov ter številom umrlih dojenčkov zaradi bolezni dihal (H65-H66, J00-J22, P23, U04, U07.1, U07.2, U09.9, U10.9).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope, za zadnje dosegljivo leto, od leta 2017 dalje
|
št. smrti ((H65-H66, J00-J22, P23, U04, U07.1, U07.2, U09.9, U10.9))/1000 živorojenih
|
2022 |
|
Letno |
19.8.2024 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni