KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla v Sloveniji niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 % površinskih vzorcev tal, ki so bili odvzeti v obdobju od leta 1999 do leta 2019, preseganj mejnih vrednosti nevarnih snovi ni bilo zaznanih. V 56 % vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal in v 5 % mejne vrednosti organskih onesnaževal. Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.


Tla so del zemeljske skorje med površino in kameninsko podlago in so sestavljena iz mineralne in organske snovi, vode, zraka ter živih organizmov (ZVO -1). Zaradi dolgotrajnega procesa nastajanja in obnavljanja so tla neobnovljiv naravni vir. Z varovanjem tal, ki vključuje obvladovanje degradacijskih procesov, povezanih tudi s preprečevanjem onesnaževanja tal, varujemo ekosisteme in ekosistemske storitve tal v okolju.

O onesnaženju tal govorimo takrat, ko se v njih pojavijo snovi, ki v količini ali obliki niso značilne za tla in jih ta s samočistilno sposobnostjo ne morejo več “nevtralizirati”. Nevarne snovi, zato lahko prehajajo v rastline ali podtalnico, s tem pa vstopajo posredno ali neposredno v prehransko verigo človeka in živali (Eržen, et. al, 2010). Resen problem nastane, če so onesnaževalom v tleh izpostavljeni ljudje oziroma onesnaževala prehajajo v druge dele okolja.

Onesnaženih tal ljudje ne zaznamo tako hitro kot onesnažen zrak ali vodo, vendar smo njihovim posledicam dolgoročno izpostavljeni. Zato je ugotavljanje onesnaženosti tal in spremljanja sprememb stanja tal prav tako pomembno kot skrb za pitno vodo in čist zrak (Eržen, et. al, 2010). Onesnaženost tal je težko odstraniti, stroški so pogosto zelo visoki.

Onesnaženost tal se določa na podlagi vrednotenja analiznih rezultatov vzorcev tal glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh. V njej so vrednosti nevarnih snovi opredeljene sledeče:

Mejna imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.

Opozorilna imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: opozorilna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje.

Kritična imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: kritična vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.

Kazalec prikazuje onesnaženost tal z anorganskimi in organskimi onesnaževali v površinskih vzorcih tal na območju Republike Slovenije. V kazalec so vključeni analizni rezultati v vzorcih, ki so bili odvzeti na:

-       travnikih in pašnikih iz globine od 0 do 5 centimetrov;

-       njivah in vrtovih iz globine od 0 do 20 centimetrov;

-       stanovanjskih območjih in industrijskih oziroma opuščenih industrijskih območjih iz globine od 0 do 5 centimetrov ter

-       otroških igriščih iz globine od 0 do 10 centimetrov.

Vključeni so površinski vzorci tal, ker najbolj odražajo aktivnosti človeka in omogočajo prehod snovi v prehransko verigo, v človeka in ostale dele okolja.


Grafi

Slika TP04-1: Odstotek površinskih vzorcev tal od leta 1999 do 2019 glede na mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti anorganskih nevarnih snovi v tleh
Viri:

ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)

Prikaži podatke
    arzen baker cink kadmij kobalt krom molibden nikelj svinec živo srebro
pod mejno vrednostjo % 87 94 95 71 80 93 98 77 91 97
med mejno in opozorilno vrednostjo % 11 4 3 19 20 5 2 10 2 2
med opozorilno in kritčno vrednostjo % 2 2 1 9 0 2 0 13 6 1
nad kritično vrednostjo % 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1
skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
pod mejno vrednostjo število 319 345 349 263 293 344 360 282 335 357
med mejno in opozorilno vrednostjo število 41 15 12 71 74 17 6 38 6 6
med opozorilno in kritčno vrednostjo število 7 8 4 34 1 7 0 47 23 3
nad kritično vrednostjo število 1 0 3 0 0 0 0 1 4 2
skupaj število 368 368 368 368 368 368 366 368 368 368
Slika TP04-2: Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni)
Viri:

ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)

Slika TP04-3: Onesnaženost tal z vsaj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni) na ponovljenih vzorčnih mestih
Viri:

ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)

Slika TP04-4: Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim organskim onesnaževalom (HCH spojine, drini, DDT/DDD/DDE, PCB, PAH, atrazin, simazin)
Viri:

ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)

Slika TP04-5: Primerjava onesnaženosti tal glede na vrsto rabe tal za anorganska onesnaževala
Viri:

VM, ARSO, 2021 (20.01.2021)

Prikaži podatke
  Enota nad kritično vrednostjo med opozorilno in kritčno vrednostjo med mejno in opozorilno vrednostjo pod mejno vrednostjo skupaj
stanovanjsko območje % 1 0 5 95 100
industrijsko območje % 0 0 9 91 100
območje kmetijskih zemljišč % 0 2 11 87 100
otroško igrišče % 0 6 0 94 100
stanovanjsko območje število meritev 1 0 5 104 110
industrijsko območje število meritev 0 0 1 10 11
območje kmetijskih zemljišč število meritev 0 1 6 48 55
otroško igrišče število meritev 0 2 0 31 33

Cilji

  • Povečanje sposobnosti izvajanja ekosistemskih storitev tal z obvladovanjem degradacijskih procesov, povezanih s preprečevanjem onesnaževanja tal;
  • spremljanje in nadzorovanje onesnaženosti tal;
  • pridobitev podatkov in informacij o onesnaženosti tal;
  • sanacija in revitalizacija najbolj onesnaženih tal;
  • povečanje ozaveščenosti o pomenu tal.

Raziskave onesnaženosti tal Slovenije so se izvajale od leta 1999 do leta 2014. Osredotočale so se predvsem na kmetijske površine. Z namenom vzpostavitve monitoringa kakovosti tal, s stališča onesnaženosti tal, se od leta 2017 izvajajo odvzemi vzorcev tal, terenski opisi vzorčnih mest, fizikalno-kemijske analize in vrednotenje analiznih rezultatov na sledečih rabah:

  • območja kmetijskih zemljišč;
  • otroška igrišča;
  • stanovanjska območja in
  • industrijska oziroma opuščena industrijska območja.

V okviru Raziskav onesnaženost tal Slovenije in vzpostavitve monitoringih kakovosti tal je bilo v obdobju od leta 1999 do leta 2019 odvzetih 366 površinskih vzorcev tal. V njih so se določile vsebnosti sledečih onesnaževal:

  • anorganska: arzen, baker, cink, kadmij, kobalt, krom, molibden, nikelj, svinec, živo srebro in
  • organska: poliklorirani bifenili (v nadaljnjem besedilu: PCB), insketicidi na bazi kloriranih ogljikovodikov (heksaklorocikloheksanove (HCH) spojine, spojine DDT/DDD/DDE, drini), herbicida atrazin in simazin ter policiklični aromatski ogljikovodiki (v nadaljnjem besedilu: PAH).

Anorganske onesnaževala v tleh se pojavljajo kot posledica naravnih procesov (preperevanje kamninske osnove) in zaradi človekovih aktivnosti, kot sta rudarjenje in taljenje rude, industrija, promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov (Zupan, et. al, 2008).

Razvrstitev vsebnosti anorganskih onesnaževal glede na odstotke števila vzorcev tal, v katerih so bile vsebnosti:

  • manjše od mejnih vrednosti je bil najnižji za kadmij (71 %) in najvišji za molibden  (98 %);
  • med mejno in opozorilno vrednostjo so bile najpogosteje vsebnosti kobalta (20 %), kadmija (19 %) in arzena (11 %) ;
  • med opozorilno in kritično vrednostjo so bile najpogosteje vsebnosti niklja (13 %), kadmija (9 %) in svinca (6 %);
  • kritične vrednosti so presegle vsebnosti svinca (1,1%), cinka (0,8 %), živega srebra (0,6 %), niklja (0,3) in arzena (0,2 %).

Organska onesnaževala so umetno sintetizirana. Vsaka prisotnost v tleh pomeni človekovo dejavnost v okolju. Izjemo predstavljajo nekatere spojine iz skupine PAH, ki so v tleh zastopane tudi zaradi naravnih procesov razgradnje organske snovi. Analizirane organske spojine se pretežno uporabljajo v kmetijstvu  (Zupan, et. al, 2008).

Opozorilne in kritične vrednosti za organska onesnaževala niso bile presežene v nobenem od vzorcev tal. Prav tako niso bile presežene mejne vrednosti za PCB, heksaklorocikloheksanove (HCH) spojine in drine. Mejne vrednosti so bile presežene za insekticide (spojin DDT/DDD/DDE) in PAH (2 %) ter za heribicida atrazin in simazin (1 %).

Glede onesnaženosti tal z anorganskimi onesnaževali izstopajo nekateri deli SZ, JZ in Z Slovenije ter območja, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala industrijska dejavnost. Najbolj so onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala rudniško – topilniška ali metalurška dejavnost. V primeru niklja je bilo ugotovljeno, da so vsebnosti povečane predvsem na območjih, kjer prevladuje flišna kameninska osnova (Koprsko in Goriško).

Na 20 vzorčnih mestih je bilo vzorčenje tal ponovljeno v povprečju po skoraj 10 letih. Prikazane so vsebnosti anorganskih onesnaževal (arzen, baker, cink, kadmij, kobalt, krom, molibden, nikelj, svinec in živo srebro) glede na opozorilne vrednosti. Iz rezultatov ponovnih vzorčenj izhaja, da se vsebnosti v tleh niso bistveno spremenile. Razlike so lahko posledica merilne negotovosti, povezane z vzorčenjem in kemijskimi analizami ter naravne heterogenosti.

Na 19 vzorčnih mestih, ki predstavljajo 5 % vzorcev tal so bile dosežene oziroma presežene mejne vrednosti organskih onesnaževal.

Na ravni države se v skladu s pravilnikom o monitoringu kakovosti tal vzpostavlja monitoring kakovosti tal, v katerega bodo vključeni podatki iz preteklih raziskav. Od leta 2017 dalje se določa onesnaženost tal glede na vrsto rabe tal. Vzorčna mesta na katerih je bilo izvedeno vzorčenje tal predstavljajo potencialna prva vzorčna mesta v okviru sistematičnega monitoringa kakovosti tal.

V okviru primerjave onesnaženosti tal, glede na vrsto rabe tal, so prikazani odstotki vzorcev tal glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh (kadmij, baker, nikelj, svinec, cink, krom, živo srebro, kobalt, molibden, arzen in fluoridi). Glede na rabo tal je vključenih deset stanovanjskih območij, pet območij kmetijskih zemljišč, tri otroška igrišča in eno industrijsko območje. Odstotek števila vzorcev v katerih so bile vsebnosti anorganskih onesnaževal manjše od mejnih vrednosti je največji na stanovanjskih območjih (95 %), sledijo otroška igrišča (94 %), industrijsko območje (91 %) in območja kmetijskih zemljišč (87 %). Kritična vsebnost je bila presežena le na stanovanjskem območju (1%).

V Evropi spremlja onesnažena območja Evropska agencija za okolje, preko kazalca »Spremljanje napredka upravljanja onesnaženih območij«. Ocenjeno je, da so se dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja, izvajale ali se še izvajajo na približno 2,8 milijona območjih v EU. Na ravni EU je bilo 650 000  teh  območij  registriranih  v  nacionalnih  ali regionalnih  popisih.  65 500 onesnaženih območij je bilo že saniranih. V Sloveniji je registriranih 378 območij, na katerih so se izvajale ali se izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja (EK, 2019).


Metodologija

Cilji povzeti po:

  • Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30, Uradni list RS, št. 31/20), ki predpisuje spremljanje stanja onesnaževal v tleh in s tem omogoča vrednotenje uspešnosti izvajanja ukrepov varstva tal in doseganje ciljev, ki so: povečana sposobnost izvajanja ekosistemskih storitev tal z obvladovanjem degradacijskih procesov, povezanih s preprečevanjem onesnaževanja tal in saniranjem ter revitaliziranjem degradiranih območij, pridobivanje podatkov in informacij o stanju tal ter povečanje ozaveščenosti o pomenu tal.
  • Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/09-ZMetD, 66/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg in 84/18-ZIURKOE) v 96. členu predpisuje izvajanje monitoringa stanja okolja, ki obsega spremljanje in nadzorovanje kakovosti tal.
  • Pravilniku o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št. 68/19), ki določa način in obseg izvajanja ter metodologijo vzorčenja tal ter nabor parametrov in metodologijo analiziranja in obdelave vzorcev.
  • Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96), v kateri so opredeljene nevarne snovi v tleh in na podlagi katere se vrednoti onesnaženost tal.
  • Uredba o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi, ki opredeljuje merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi, na podlagi katerih se posamezna območja uvrščajo v prvo ali drugo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
  • Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki v okviru cilja 15 vključuje preprečevanje degradacije zemljišč.
  • Evropskem zelenem dogovoru, ki vsebuje akcijski načrt za zmanjšanje onesnaževanja in obnovo biotske raznovrstnosti.

 

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Onesnaženost tal se določa na podlagi vrednotenja  analiznih rezultatov v vzorcih tal glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Ur. L. RS, št. 68/96).

  • Raziskave onesnaženosti tal Slovenije so se izvajale od leta 1999 do 2014.  Metodologija je podrobno opisana v prvem projektu Raziskave onesnaženosti tal Slovenije iz leta 1999 in se začne s pripravo načrta vzorčenja. V načrtu so upoštevane okoljske danosti (vrsta in raba tal, hidrološke značilnosti, geološka podlaga), antropogene danosti (industrija, transport, kmetijstvo, urbanizacija), zakonodaja in standardi. Izvedba vključuje: odvzem vzorcev, pripravo vzorcev in analizne postopke z vključenimi parametri (osnovne talne analize, anorganske nevarne snovi, organske nevarne snovi) in obdelavo podatkov z vrednotenjem rezultatov). Na podlagi rezultatov se pripravil poročilo za posamezno lokacijo, v primeru prvega vzorčenja je pridobljen posnetek stanja tal, v primeru monitoringa se ugotavlja trend (Zupan, et. al, 2008).
  • Vzpostavitev monitoringa kakovosti tal Slovenije se izvaja od leta 2017 dalje, in sicer za enake parametre na različnih lokacijah, ki so oziroma bodo opredeljene v mreži vzorčnih mest RS. V Pravilniku o monitoringu kakovosti tal (Ur. L. RS, št. 68/19) je določen način in obseg izvajanja monitoringa, metodologija vzorčenja tal, nabor parametrov in metodologija analiziranja in obdelave vzorcev.

Zaradi počasnih sprememb v tleh se meritve na posameznih vzorčnih mestih ponavljajo na 10 let, kar zagotavlja sistematično spremljanje stanje tal.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za grafični prikaz odstotkov števila vzorcev glede na vsebnost anorganskih nevarnih snovi so upoštevani analizni rezultati kemijskih analiz v površinskih vzorcih tal, ki so preračunani v odstotke števila vzorcev glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh, ne glede na njihovo rabo. Vključeni so podatki iz Raziskav onesnaženosti tal Slovenije od leta 1999 do leta 2014 in  Vzpostavitve monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od leta 2017 do leta 2019, kar je 366 vzorcev tal.

Za grafični prikaz primerjava onesnaženosti tal glede na vrsto rabe tal, so podatki preračunani v odstotke števila vzorcev glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh. Vključeni so podatki iz Vzpostavitve monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od leta 2017 do leta 2019.

 

 

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Odstotek mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti anorganskih nevarnih snovi v površinskem sloju tal od leta 1999 do 2019

 

%

ARSO:

 

ROTS[1]

 

 

VM[2]

 

 

 

1999 – 2014

 

 

 2017-  2019

 

 

 

marec za preteklo leto

 

prva polovica leta

letno

20.1.2021

ne

Primerjava onesnaženosti tal glede na vrsto rabe tal

%

ARSO:

 

VM

 

 

 

2017-2019

 

prva polovica leta

letno

20.1.2021

Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni)

mg/kg suhih tal

ARSO:

 

ROTS

 

 

VM

 

 

 

1999 – 2014

 

 

2017-2019

 

 

 

marec za preteklo leto

 

prva polovica leta

letno

 

20.1.2021

Onesnaženost tal z vsaj enim anorganskim onesnaževalom na ponovljenih vzorčnih mestih (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni)

mg/kg suhih tal

20.1.2021

Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim organskim onesnaževalom (HCH spojine, drini, DDT/DDD/DDE, PCB, PAH, atrazin, simazin)

mg/kg suhih tal

20.1.2021

[1] Raziskave onesnaženost tal Slovenije od 1999 do 2014.

[2] Vzpostavitev monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od 2017 do 2019.

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca:3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1, (razen pita grafi 3)

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. MOP, 2017: Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
  2. Eržen I., Gajšek P., Hlastan-Ribič C., Kukec A., Poljšak, B., in Zaletel – Kragelj  L. 2010. Zdravje in okolje: izbrana poglavja. Maribor, Medicinska fakulteta.
  3. Evropski zeleni dogovor, URL:https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl (25. 3. 2021)
  4. Evropska komisija, 2019. Pregled izvajanja okoljske politike 2019. Poročilo za posamezne države –SLOVENIJA URL: https://ec.europa.eu/environment/eir/pdf/report_si_sl.pdf  (26. 5. 2021)  
  5. Progress in management of contaminated sites URL: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/progress-in-management-of-contaminated-sites-3/assessment (25. 3. 2021)
  6. Intervju: Onesnaženost tal: zaskrbljujoča zapuščina industrializacije URL: https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-eea-2019-zemljisca-in-1/clanki/intervju-2013-onesnazenost-tal-zaskrbljujoca (31. 3. 2021)
  7. Zupan M., Grčman H., Lobnik F. 2008. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.URL: http://agromet.mkgp.gov.si/Publikacije/raziskave_onesnazenosti_tal.pdf&…; (31. 3. 2021)


Related indicators