[RE14] Indeks odnosa gospodinjstev do ogrevanja s toplotno črpalko 
Ključno sporočilo
Skoraj polovica gospodinjstev v enodružinskih hišah je naklonjena ogrevanju s toplotno črpalko. Indeks je leta 2022 znašal 44 na lestvici od 0 do 100 in se od leta 2019 ni bistveno spremenil. Večina gospodinjstev v enodružinskih hišah še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije pomembna. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral. Naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami je različna. Ključni dejavniki in ovire, ki gospodinjstva odvračajo od odločitve za namestitev toplotne črpalke, kljub pozitivnemu mnenju, še niso podrobneje raziskani.
Definicija
Indeks prikazuje stališča, namere in ravnanje gospodinjstev v enodružinskih hišah glede uporabe toplotne črpalke. Gospodinjstva se glede na mnenje delijo v dva segmenta: tista, ki niso naklonjena toplotni črpalki, in tista, ki so ji sicer naklonjena, vendar še ne razmišljajo o njeni uporabi. Namera zajema gospodinjstva, ki v bližnji prihodnosti načrtujejo zamenjavo ali dopolnitev obstoječega ogrevanja s toplotno črpalko, medtem ko ravnanje opisuje tiste, ki jo že uporabljajo.
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Vrednost kazalca [indeksne točke (0-100)] | |
|---|---|
| 2019 | 42,06 |
| 2022 | 43,86 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| 2019 [%] | 2022 [%] | |
|---|---|---|
| nenaklonjeni | 26,01 | 23 |
| naklonjeni | 46 | 49 |
| v načrtovanju | 10 | 9 |
| uporabniki | 18 | 20 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| 1- sploh ni pomembno [%] | 2 - ni pomembno [%] | 3 - niti niti [%] | 4 - je pomembno [%] | 5 - zelo je pomembno [%] | brez odgovora [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1,61 | 3,25 | 23,33 | 30,54 | 36,96 | 4,32 |
| 2022 | 1,67 | 3,35 | 22,94 | 31,08 | 37,94 | 3,03 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| da, razmišljamo o prehodu na drugačen način ogrevanja [%] | da, razmišljamo o dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja [%] | |
|---|---|---|
| 2015 | 7,88 | 9,03 |
| 2017 | 10,07 | 18,65 |
| 2019 | 17,80 | 11,08 |
| 2022 | 14,11 | 12,78 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| toplotna črpalka kot zamenjava obstoječega načina ogrevanja [%] | |
|---|---|
| 2019 | 6,48 |
| 2022 | 5,63 |
Osnova: gospodinjstva v enodružinskih hišah ()
| toplotna črpalka [%] | |
|---|---|
| 2015 | 7,04 |
| 2017 | 14,87 |
| 2019 | 18,10 |
| 2022 | 19,43 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, Informa Echo d.o.o. (10.10.2024)
Cilji
- države članice morajo do leta 2030 doseči vsaj 32 % energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije (1),
- zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti (2),
- zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije (2),
- vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja (2),
- raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja (2),
- izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko (2),
- vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev (2),
- krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja (2),
- do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 % (3),
- graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način (4).
Komentar
Indeks naklonjenosti gospodinjstev v enodružinskih hišah do toplotnih črpalk, se med dvema meritvama (2029 in 2022), ni značilno spremenil. Pomembno je poudariti, da indeks ne odraža zgolj dejanske uporabe toplotne črpalke, ampak upošteva tudi namero uporabe v bližnji prihodnosti in splošno mnenje o tej tehnologiji.
Indeks na podlagi zadnjih podatkov iz leta 2022 znaša 44 na lestvici od 0 do 100, medtem ko je v letu 2019 znašal le malenkost manj, in sicer 42 (slika RE14-1). Srednja vrednost indeksa je posledica dejstva, da je skupni delež gospodinjstev z nameščeno toplotno črpalko ali jasno namero glede njene namestitve relativno velik.
Na podlagi izračuna so bila vsa anketirana gospodinjstva razvrščena v štiri segmente. Analiza podatkov kaže, da petina pripada segmentu gospodinjstev, ki uporabljajo toplotno črpalko (2022: 20 %, 2019: 18 %), desetina segmentu gospodinjstev, ki nameravajo namestiti toplotno črpalko (2022: 9 %, 2019: 10 %), polovica segmentu gospodinjstev, ki menijo, da je uporaba toplotnih črpalk pomembna, vendar o uporabi še ne razmišljajo (2022: 49 %, 2019: 46 %) in slaba četrtina segmentu gospodinjstev, ki menijo, da uporaba toplotnih črpalk ni pomembna. (2022: 23 %, 2019: 26 %) (slika RE14-2).
Stabilno je tudi splošno mnenje gospodinjstev v enodružinskih hišah o pomembnosti uporabe obnovljivih virov energije namesto fosilnih goriv. Večina jih je mnenja (2022: 69 %, 2019: 67 %), da je to zelo pomembno ali pomembno (slika RE14-3).
Delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja se je najbolj povečal v obdobju od leta 2015 do leta 2017. Nato je ta delež relativno stabilen in v letu 2022 znaša 27 % (slika RE14-4).
Gospodinjstva, ki razmišljajo o menjavi ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja razmišljajo o različnih tehnologijah. Konkretno o uporabi toplotne črpalke je v letu 2022 razmišljalo 11 % gospodinjstev, v letu 2019 je bilo takih 10 % (slika RE14 –5). Ti predstavljajo cca. 40 % vseh gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki razmišljajo o menjavi ali dopolnitvi obstoječega ogrevanja.
Podobno kot namera, se je tudi dejanska uporaba toplotnih črpalk najbolj povečala v obdobju od leta 2015 do leta 2017. V letu 2022 je toplotno črpalko uporabljalo 19 % gospodinjstev, v letu 2019 je bil ta delež 18 %, leta 2015 pa le 7 % (slika RE14 –6).
Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni in jih v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Regionalna analiza indeksa naklonjenosti toplotnim črpalkam razkriva, da je naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami različna. Najvišje vrednosti beležimo na območju združenih statističnih regij koroške, savinjski in zasavske (47), najnižje pa na območju združenih statističnih regij primorsko-notranjske, goriške in obalno-kraške (40) (slika RE14-7).
Čeprav je splošno mnenje o pomembnosti uporabe obnovljivih virov pozitivno, obstaja še veliko dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za uporabo toplotne črpalke. Med njimi so stroški namestitve, dostopnost finančnih spodbud, enostavnost postopkov in zaupanje v tehnologijo. Zato bi bilo v prihodnje smiselno podrobneje raziskati ključne dejavnike, ki spodbujajo odločitev za uporabo toplotne črpalke, ter ovire, ki gospodinjstva od te odločitve odvračajo, kljub pozitivnemu mnenju. To bi omogočilo bolj usmerjene ukrepe za povečanje uporabe te tehnologije in spodbujanje prehoda na obnovljive vire energije.
Metodologija
Indeks vključuje več vprašanj, ki ocenjujejo tri vidike odnosa gospodinjstev do toplotnih črpalk: stališča, namere in ravnanje. Na podlagi odgovorov smo gospodinjstva razvrstili v različne razrede. V najvišjem razredu so gospodinjstva, ki že uporabljajo toplotne črpalke. Sledijo jim gospodinjstva, ki nameravajo začeti z uporabo, nato tista s pozitivnim mnenjem, in na koncu gospodinjstva z nevtralnim ali negativnim mnenjem o tej temi. Vsakemu razredu smo dodelili utež od 0 do 1: 0 za segment z nevtralnim ali negativnim odnosom in 1 za segment, ki že uporablja toplotne črpalke. Ostali segmenti so prejeli vmesne ocene. Na tej podlagi smo izračunali vrednost kazalca, ki se giblje od 0 do 100, pri čemer višja vrednost pomeni večjo naklonjenost toplotnim črpalkam.
Cilji povzeti po:
- Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2015-2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.10.2024
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2015, 2017, 2019 in 2022.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letu 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalca:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.