V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (55,2 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (38,0 %) in električna energija (4,5 %). Pri primerjavi s povprečjem 28 evropskih držav ima Slovenija v letu 2016 za 9,5 % večjo neposredno porabo energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in za 13,5 % manjšo posredno porabo energije v kmetijstvu.
Poraba energije v kmetijstvu je izražena z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter s posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Prikazana je tudi poraba energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in narejena primerjava z drugimi evropskimi državami.
KIS, 2022; SURS, 2022
Plinsko olje [TJ/leto] | Električna energija [TJ/leto] | Dušikova gnojila [TJ/leto] | Fosforjeva gnojila [TJ/leto] | Plinsko olje [%] | Električna energija [%] | Dušikova gnojila [%] | Fosforjeva gnojila [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poraba energije | 2461,08 | 198,57 | 1695,25 | 103,20 | 55,20 | 4,45 | 38,03 | 2,31 |
KIS, 2022; SURS, 2022
Plinsko olje [TJ/leto] | |
---|---|
1992 | 2853,15 |
1993 | 2837,18 |
1994 | 2759,29 |
1995 | 2694,51 |
1996 | 2635,53 |
1997 | 2536,97 |
1998 | 2519,76 |
1999 | 2559,14 |
2000 | 2612,36 |
2001 | 2615,77 |
2002 | 2594,41 |
2003 | 2616,21 |
2004 | 2517,71 |
2005 | 2611,33 |
2006 | 2516,68 |
2007 | 2558,50 |
2008 | 2527,49 |
2009 | 2404,67 |
2010 | 2477,34 |
2011 | 2351,80 |
2012 | 2461,94 |
2013 | 2458,01 |
2014 | 2475,11 |
2015 | 2447,61 |
2016 | 2451,77 |
2017 | 2470,98 |
2018 | 2449,84 |
2019 | 2462,81 |
2020 | 2484,57 |
2021 | 2461,08 |
KIS, 2022; SURS, 2022
Električna energija [TJ/leto] | |
---|---|
2013 | 191,06 |
2014 | 199,35 |
2015 | 194,24 |
2016 | 191,16 |
2017 | 193,69 |
2018 | 193,30 |
2019 | 201,05 |
2020 | 218,68 |
2021 | 198,57 |
KIS, 2022; SURS, 2022
Dušikova gnojila [GJ/ha] | Fosforjeva gnojila [GJ/ha] | Skupaj [GJ/ha] | |
---|---|---|---|
1992 | 4,07 | 0,39 | 4,47 |
1993 | 3,51 | 0,44 | 3,95 |
1994 | 3,67 | 0,50 | 4,17 |
1995 | 3,57 | 0,47 | 4,04 |
1996 | 3,55 | 0,47 | 4,01 |
1997 | 4,00 | 0,50 | 4,50 |
1998 | 4,12 | 0,54 | 4,67 |
1999 | 4,01 | 0,56 | 4,57 |
2000 | 3,90 | 0,51 | 4,41 |
2001 | 3,97 | 0,46 | 4,43 |
2002 | 3,85 | 0,44 | 4,28 |
2003 | 3,94 | 0,43 | 4,36 |
2004 | 3,59 | 0,42 | 4,01 |
2005 | 3,34 | 0,37 | 3,71 |
2006 | 3,60 | 0,37 | 3,97 |
2007 | 3,46 | 0,36 | 3,82 |
2008 | 2,96 | 0,34 | 3,30 |
2009 | 3,50 | 0,23 | 3,73 |
2010 | 3,31 | 0,29 | 3,60 |
2011 | 3,44 | 0,28 | 3,72 |
2012 | 3,19 | 0,26 | 3,45 |
2013 | 3,31 | 0,26 | 3,57 |
2014 | 3,45 | 0,27 | 3,72 |
2015 | 3,45 | 0,28 | 3,73 |
2016 | 3,30 | 0,27 | 3,57 |
2017 | 3,27 | 0,27 | 3,54 |
2018 | 3,33 | 0,27 | 3,60 |
2019 | 3,40 | 0,24 | 3,64 |
2020 | 3,33 | 0,25 | 3,57 |
2021 | 3,54 | 0,22 | 3,75 |
Eurostat, 2019; preračuni KIS
Neposredna uporaba energije [GJ/ha] | Posredna poraba energije [GJ/ha] | |
---|---|---|
EU–28 | 5,75 | 3,87 |
Belgija | 23,79 | 6,75 |
Bolgarija | 1,73 | 4,88 |
Češka | 7,76 | 6,94 |
Danska | 10,08 | 4,46 |
Nemčija | 0 | 6,06 |
Estonija | 5,35 | 2,18 |
Irska | 1,78 | 4,15 |
Grčija | 2,49 | 2,43 |
Španija | 4,34 | 2,57 |
Francija | 5,76 | 4,74 |
Hrvaška | 5,52 | 2,74 |
Italija | 8,81 | 2,93 |
Ciper | 16,20 | 4,49 |
Latvija | 3,63 | 2,44 |
Litva | 1,49 | 3,29 |
Luxemburg | 9,26 | 6,17 |
Madžarska | 5,80 | 4,44 |
Malta | 19,06 | 3,04 |
Nizozemska | 85,02 | 7,02 |
Avstrija | 8,13 | 2,96 |
Poljska | 10,28 | 4,35 |
Portugalska | 4,07 | 1,77 |
Romunija | 1,52 | 1,66 |
Slovenija | 6,29 | 3,34 |
Slovaška | 3,30 | 3,97 |
Finska | 13,75 | 3,66 |
Švedska | 4,58 | 3,65 |
Združeno kraljestvo | 2,71 | 3,65 |
Poraba plinskega olja v kmetijstvu je bila v Sloveniji v proučevanem obdobju od 1992 do 2021 najvišja leta 1992. To leto smo vzeli tudi kot bazno leto. Če gledamo zadnje proučevano leto, je bila poraba goriva v letu 2021 za 13,7 % manjša kot v letu 1992.
Posredno porabo energije v kmetijstvu smo ugotavljali z energijo potrebno za proizvodnjo mineralnih gnojil. Pridobili smo podatke za obdobje od leta 1992 do 2021. Najvišja skupna poraba energije je bila ugotovljena za izhodiščno leto 1992. Drugače pa generalno od tega leta naprej ugotavljamo trend padanja. Posredna poraba energije za leto 2021 je bila tako manjša za 27,6 % v primerjavi z izhodiščnim letom 1992. V kolikor pa pogledamo porabo posredne energije na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi pa je bila leta 2021 poraba posredne energije manjša za 16,1 % glede na izhodiščno leto 1992. Ker v Sloveniji ne proizvajamo mineralnih gnojil, ta energija sicer ne vpliva na nacionalno energijsko bilanco, posredno pa prav tako obremenjuje okolje z ogljikovim dioksidom.
Največjo neposredno porabo energije v letu 2016 ima Nizozemska predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, slovenski podatki pa so bili za 9,5 % višji od evropskega povprečja. Pri posredni porabi energije v kmetijstvu pa je ta v Sloveniji za 13,5 % manjša od evropskega povprečja 28 držav.
Cilji povzeti po: Nacionalni energetski in podnebni načrt - NEPN
Cilji kazalca Poraba energije v kmetijstvu so sestavni del ciljev, ki jih ima država Slovenija na celotnem področju porabe energije. Ključni cilji do leta 2030 so opredeljeni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).
Evropska komisija (EK) je leta 2018 v okviru zakonodajnega paketa “Čista energija za vse Evropejce” sprejela UREDBO (EU) 2018/1999 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Ta uredba določa zakonodajni temelj za nov način upravljanja z energijo Unije in pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) (ang. Integrated National Energy and Climate Plans).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke za izračun kazalnika smo pridobili iz uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije ter iz študije Poraba goriv v kmetijstvu, ki jo je izdelal Kmeitjski inštitut Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Poraba energije v kmetijstvu je prikazana z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil.
Porabo plinskega olja smo ocenili v povezavi s kmetijskimi zemljišči v uporabi, in sicer ob upoštevanju porabe 140 l/ha (Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003). Celotno porabo plinskega olja smo izračunali na podlagi kmetijskih zemljišč v uporabi, izrazili pa z energijo plinskega olja v TJ. Pri tem velja poudariti, da ne gre za podatke o dejanski porabi, temveč za grobo oceno.
Porabo električne energije v kmetijstvu smo izračunali na podlagi podatkov iz Statističnega urada Republike Slovenije. Njihovi Ekonomski računi v kmetijstvu vsebujejo tudi ocene o porabi električne energije v kmetijstvu.
Navajajo strošek za porabljeno električno energijo v kmetijstvu. SURS tudi vodi statistiko drobno prodajnih cen za električno energijo. Iz teh cen Oddelek za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije izračuna povprečno ceno električne energije porabljene v kmetijstvu (med tednom 2/3 ur z visoko tarifo in 1/3 z nizko, vikendi ter prazniki 0-24 nizka tarifa). To ceno Oddelek za ekonomiko kmetijstva uporablja tudi v svojih kalkulacijah za kmetijstvo. Iz stroškov za porabljeno električno energijo v kmetijstvu in povprečno ceno električne energije smo izračunali porabo električne energije v kWh.
Podatke o porabljeni energiji za proizvodnjo mineralnih gnojil smo izračunali po podatkih o porabi mineralnih gnojil, površini kmetijskih zemljišč v uporabi (Statistični urad Republike Slovenije) in glede na potrebno energijo za proizvodnjo 1 kg hranila (European Environment Agency).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno |
ha |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px
|
1992–2021 |
Za prejšnje leto |
Enkrat letno |
22.10.2022 |
Da |
Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, Slovenija, letno |
t |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1517001S.px
|
1992–2021 |
Za prejšnje leto |
Enkrat letno |
22.10.2022 |
Da |
Ekonomski računi za kmetijstvo po proizvodih [New Chronos], Slovenija, letno |
Mio EUR |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1561501S.PX
|
2013–2021 |
Za prejšnje leto |
Enkrat letno |
22.10.2022 |
Da |
Opredelitev kazalca:
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
Evropski podatki za porabo energije so pridobljeni iz podatkov Eurostat-a in so prikazani za leto 2016.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Prikazana je posredna poraba energije, ki je izračunana iz Eurostat podatkov za porabljena mineralna gnojila in površin kmetijskih zemljišč v uporabi. Za neposredno energijo smo uporabili podatke Eurostat-a o »Final consumption - other sectors - agriculture and forestry - energy use«.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Final energy consumption by agriculture/forestry per hectare of utilised agricultural area |
TJ |
|
2016
|
Za prejšnje leto |
enkrat letno |
22.10.2022 in 16.10.2019 |
Da |
Consumption of inorganic fertilizers [AEI_FM_USEFERT] |
t |
https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/AEI_FM_USEFERT/default/table
|
2016 |
Za prejšnje leto |
Enkrat letno |
22.10.2022 in 16.10.2019 |
da |