Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobioloških in kemijskih parametrov, po velikostnih razredih OO, v obdobju 2004-2023 ter fekalno onesnaženost po statističnih regijah v letu 2023. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije Escherichia coli (v nadaljevanju: E. coli) ter kemijske parametre, od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali pesticidi in nitrati (nitrati do leta 2015, in še 2018), v letu 2023 tudi svinec in železo ter število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov in pesticidov, v obdobju 2004–2023.

Pitna voda je vsa voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, ki izpolnjuje zahteve iz 6. člena Uredbe o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23) (v nadaljevanju: Uredba) in je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene v javnih in tudi zasebnih prostorih, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali je v prometu kot predpakirana pitna voda, vključno z izvirsko vodo in namizno vodo, ter vsa voda, ki se uporablja za izvajanje živilske dejavnosti. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje, snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi ter je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v Prilogi 1 Uredbe.

OO je zemljepisno določeno območje, na katerem ima pitna voda približno enake vrednosti mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametrov iz Priloge 1 te Uredbe. Oskrbovalno območje se lahko oskrbuje z vodo iz enega ali več zajetij za pitno vodo. V kazalcu združujemo OO v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-500, 501-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; posebej prikazujemo mala s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi, predvsem glede fekalne onesnaženosti.

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce, ki se oskrbujejo iz vodovodov, z manj kot 50 uporabnikov (162.992 oziroma 7,7 % prebivalcev), na katerih se voda ne uporablja za oskrbo javnih objektov ali za izvajanje živilske dejavnosti. Pomanjkljivi so  tudi podatki o kemijski kakovosti pitne vode za OO, ki so vključena v monitoring ter oskrbujejo 50-500 prebivalcev, to je pri 96.763 (4,6 %) prebivalcih, ker je pogostnost in obseg preskušanih parametrov bistveno manjši v primerjavi z večjimi OO. Število prebivalcev, vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno, ali ni redno posodobljeno, lahko se tudi spreminja med letom.

Velika, srednja in deloma mala OO (z več kot 500 prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 87,7 % oziroma 1.861.182 prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Okoli četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (22,6 % oziroma 480.363 prebivalcev) na 21 OO z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. Javnozdravstveni problem predstavljajo najmanjša OO, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti in ki večinoma tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij, ponekod nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode idr.

V letu 2023 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (2.708 odvzetih vzorcev na 861 OO, ki so oskrbovala 92,3 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 17,5 % vzorcev, od tega 2,3 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotnost Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo OO: pri malih s 50-1.000 prebivalcev je bilo neskladnih vzorcev zaradi bakterije Escherichia coli 4,0 % vzorcev, pri srednjih (1.001-10.000) 0,6 % in  pri velikih (> 10.000) 0,2 % (Slika VD8-1). V obdobju 2004-2023 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala; v letu 2023 je delež neskladnih vzorcev zaradi E.coli v primerjavi z letom 2022 nižji za 0,3 % (Letopis NIJZ, 2010-2025).

Kemijska kakovost se je v letu 2023 določala v 675 vzorcih na 531 oskrbovalnih območjih.  Zaradi kemijskih parametrov je bilo neskladnih skupaj 6 oziroma 0,9 % vzorcev pitne vode, na 6 oskrbovalnih območjih: svinec v 3 vzorcih od 205 odvzetih vzorcev, parameter železo v 1 vzorcu od 389 odvzetih vzorcev in pesticida desetil-atrazin v 1 vzorcu od 40 odvzetih vzorcev ter bentazon v 1 vzorcu od 41 odvzetih vzorcev (Letopis NIJZ, 2025).

V letu 2023 je bilo preseženima pesticidoma desetil-atrazinu in bentazonu izpostavljenih 680  uporabnikov na 2 OO. Mejno vrednost je vsako leto presegal pesticid desetil-atrazin, do leta 2017 tudi atrazin, občasno  bentazon,  metolaklor, pesticidi-vsota, v nekaterih letih še: bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, permetrin, terbutilazin. Pod mejno vrednostjo so bili določeni pesticidi: diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l). Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Letopis NIJZ, 2025).

Nitrati so ponekod presegali mejno vrednost do leta 2015 in še 2018, v letu 2023 je bila najvišja izmerjena vrednost, 42 mg/l, pri 553 prebivalcih. (Tabela VD8-5 in Tabela VD8-6).

Občasno je na nekaterih OO potrebno izvajati ukrepe omejitve uporabe pitne vode, med katerimi je najbolj pogosto razglašen ukrep prekuhavanja, predvsem na območjih, kjer priprave vode ni ali je le-ta pomanjkljiva, glede na značilnosti surove vode na zajetju. Gre predvsem za problematiko kraških vodnih virov, ki so pod močnim vplivom iz površja in ob različnih vremenskih vplivih hitro skalijo.