Ključno sporočilo
Neutral

Monitoring pitne vode se je  v letu 2021 izvajal pri 94,6 % prebivalcev Slovenije, na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 873 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključno na 23 manjših, ki oskrbujejo tudi javne objekte. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (90,0 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Iz javnozdravstvenega vidika so neurejena predvsem mala oskrbovalna območja s 50-500 prebivalcev, pri katerih je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost ter nekatera oskrbovalna območja s kraškimi vodnimi viri. Kemijska onesnaženost je bila ugotovljena na 7 oskrbovalnih območjih, zaradi presežene mejne vrednosti niklja, pesticidov desetil-atrazina in bentazona ter indikatorskih kemijskih parametrov aluminija in železa. V obdobju 2004-2021 se je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti pitne vode z nitrati in pesticidi.


Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobioloških in kemijskih parametrov, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2021 ter fekalno onesnaženost po statističnih regijah v letu 2021. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije Escherichia coli (v nadaljevanju: E. coli) ter kemijske parametre, od katerih so mejno vrednost ponekod vsako leto presegali pesticidi in nitrati (nitrati do leta 2015, in še 2018), v letu 2021 tudi nikelj, aluminij in železo ter število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov in pesticidov, v obdobju 2004–2021.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje, snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi ter je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Oskrbovalno območje je sistem za oskrbo s pitno vodo, sistem se lahko deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-500, 501-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; posebej prikazujemo mala s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi zaradi fekalne onesnaženosti.

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce brez nadzora, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (112.977 oziroma 5,4 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Poleg tega je pomanjkljiva tudi kemijska kakovost pitne vode za oskrbovalna območja, ki so vključena v monitoring in ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev, to je pri 98.339 (4,6 %) uporabnikih.  Število prebivalcev, vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno.

 


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2021
Viri:

Monitoring pitne vode. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji (IVZ, 2005-2008) in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021 (ZZV MB, 2008-2012; NLOZH, 2013-2022).

Opomba:

1- Zaradi sprememb metodologije vzorčenja – različno število odvzetih vzorcev v velikostnem razredu 50-500 prebivalcev ni možen trend za mala oskrbovalna območja za celotno obdobje od 2004-2021.

2- Razlike v številu odvzetih vzorcev pri oskrbovalnih območjih s po 50-500 prebivalcev: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4-5 vzorcev, v letih 2006-2009 po en vzorec, od leta 2010 po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja s po 50-500 prebivalcev doprinesejo večino neskladnih vzorcev zaradi E. coli.

Prikaži podatke
VELIKA (> 10.000) [%] SREDNJA (1.001-10.000) [%] MALA (501-1.000) [%] NAJMANJŠA (50-500) [%]
2005 1,70 5,80 12,20 32
2006 0,40 4,60 11,20 30,80
2007 2,10 5,30 12,10 30,90
2008 0,70 4,40 7,90 34,40
2009 1,20 4,30 7,60 26,30
2010 0,50 3,70 6,60 24,30
2011 0,80 1 3,40 20,40
2012 0,40 1,80 2,80 15,70
2013 0,40 1,30 2,80 10,40
2014 0,20 1,10 1,50 10,40
2015 0,20 1,10 2 7,60
2016 0,10 1,70 1,30 7,30
2017 0,10 0,60 1,10 6,80
2018 0 0,80 0,80 5,20
2019 0,10 0,50 0 4,50
2020 0,10 0,80 0,40 7,20
2021 0 0 0,40 4,10
Slika VD08-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, 2021 (redni preskusi - parametri skupine A)
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021 (NLZOH, 2022). 

Prikaži podatke
NAJMANJŠA (50-500) [%] MALA (501-1000) [%] MALA SKUPAJ (50-1.000) [%] SREDNJA (1001-10.000) [%] VELIKA (> 10.000) [%] SKUPAJ [%]
Slovenija 4,10 0,40 3,40 0 0 1,78
Zasavska 2,70 0 1,90 0 0 1,38
Savinjska 4,70 0 3,70 0 0 1,92
Primorsko-notranjska 2,50 0 2,50 0 0 1,02
Posavska 1 0 0,80 0 0 0,57
Pomurska 0 0 0 0 0 0
Podravska 5,40 20 6,20 0 0 2,11
Osrednjeslovenska 5,10 0 3,80 0 0 1,53
Obalno-kraška 18,80 0 15,80 0 0 3,41
Koroška 1,20 0 1 0 0 0,69
JV Slovenija 1,10 0 1 0 0 0,46
Goriška 4,30 0 3,50 0 0 2,55
Gorenjska 7,50 0 6,30 0 0 3,70
Slika VD08-3: Neskladni vzorci zaradi E. coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2021
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2022; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2022

Opomba:

En neskladen vzorec zaradi prisotnosti Escherichia coli je bil tudi v okviru občasnih preskušanj pri srednjih oskrbovalnih območjih (srednja (1001-10.000) )

Slika VD08-4: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2021
Viri:

Monitoring pitne vode 2004-2007 - Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji (IVZ, 2005-2009) in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021 (ZZV MB, 2008-2012, NLZOH, 2013-2022). 

Opomba:

V letu 2021 so se na malih oskrbovalnih območjih občasni preskusi (kemijski parametri DEL B oz. skupine B) izvajali v velikostnem razredu s 501-1000 prebivalci in v velikostnem razredu 50-500 le pri treh oskrbovalnih območjih, medtem ko so se pri oskrbovalnih območij s 50-500 prebivalcev občasni preskusi izvajali le pri 5-10 % oskrbovalnih območij v letih 2006-2010 (vsako leto drugih) ter pri 10 % v letu 2014-2016.

V letih 2004-2005, 2011–2013 in 2017-2019 se občasna preskušanja pri oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev niso izvajala.

Prikaži podatke
MALA (50-1000) [%] SREDNJA (1001-10.000) [%] VELIKA (> 10.000) [%] SKUPAJ [%]
2004 10,60 2,40 7,10 5,60
2005 6,70 2,90 7,60 5,30
2006 6,50 1,70 2,50 3,30
2007 7,10 2,30 1,90 3,50
2008 0,60 1,10 6,80 2,80
2009 5,80 1,80 3 3,20
2010 9,20 0,40 7 5,10
2011 7,70 2 2,10 3,40
2012 4,80 3,40 2,80 3,60
2013 2,80 1,30 1,80 1,90
2014 7 2,70 0,90 3,80
2015 5,10 1,90 1,60 3,10
2016 3,90 1,20 3,60 2,90
2017 1,10 0,60 1,50 1
2018 0 1,80 1,40 1,30
2019 2,20 0 0 0,50
2020 0,80 0 0 0,40
2021 2,20 0,60 0,80 1
Slika VD08-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo, 2004–2021
Viri:

Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji (IVZ, 2005-2008) in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021 (ZZV MB, 2008-2012, NLZOH, 2013-2022)

Prikaži podatke
Atrazin [µg/l] Bentazon [µg/l] Bromacil [µg/l] Desetil-atrazin [µg/l] Dikamba [µg/l] Dimetenamid [µg/l] Klortoluron [µg/l] Mekoprop [µg/l] Metolaklor [µg/l] Mezotrion [µg/l] Permetrin [µg/l] Terbutilazin [µg/l] Metazaklor [µg/l] Diuron [µg/l] Pesticidi-vsota [µg/l] Število izpostavljenih prebivalcev
2004 0,21 0 0 0,29 0 0,26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 183881
2005 0,16 0,98 0 0,32 0 0 0 0,21 0,57 0 0 0,49 0 0 0,93 151297
2006 0,18 1,40 0 0,42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,40 36999
2007 0,30 0,48 0 0,30 0 0 0 0 0 0 0,21 0 0 0 0,55 53544
2008 0,20 0,40 0 0,30 0 0 0 0 0,14 0,12 0 0 0 0 0,66 100689
2009 0,15 0,37 0 0,26 0,23 0 0 0 0,65 0 0 0 0 0 0,66 98611
2010 0,19 0,14 0,16 0,41 0 0 0,11 0 0 0 0 0 0 0 0,56 183690
2011 0,21 0,12 0 0,42 0 0 0 0 0,13 0 0 0 0,12 0 0 83996
2012 0,19 0 0 0,25 0 0 0 0 0,21 0 0 0,16 0 0 0 105443
2013 0,21 0 0 0,58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,64 21686
2014 0,21 0 0 0,29 0 0 0 0 0 0 0 0 0,27 0 0,51 6512
2015 0,22 0,36 0 0,27 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,52 33975
2016 0,10 0 0 0,14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29400
2017 0,14 0,65 0 0,13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 288869
2018 0 0,37 0 0,12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1533
2019 0 0 0,15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1130
2020 0 0,11 0 0,20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1230
2021 0 0,10 0 0,12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,80 28780
Slika VD08-6: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, 2004–2021
Viri:

Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji (IVZ, 2005-2008) in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021 (ZZV MB, 2008-2012, NLZOH, 2013-2022). 

Opomba:

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.

Prikaži podatke
Število prebivalcev [št.] Število - Maks. koncentracije nitratov [št.]
2004 12243 84
2005 4046 93
2006 34321 75
2007 3555 60
2008 4022 62
2009 4898 66
2010 3327 66
2011 3404 71
2012 2862 71
2013 2862 66
2014 3047 66
2015 2862 66
2016 0 0
2017 0 0
2018 17000 53
2019 0 0
2020 0 0
2021 0 0
Slika VD08-7: Koncentracije nitratov v pitni vodi v letu 2021
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2022; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2022

Slika VD08-8: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov v pitni vodi v letu 2021
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2022; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2022


Cilji

Kakovost pitne vode je osnova za kakovost bivalnega okolja, saj dostop do pitne vode prispeva zmanjševanju neenakosti med ljudmi ter h gradnji trajnostnih mest in skupnosti (Agenda 2030, 2015).

Za doseganje ustrezne kakovosti pitne vode v Sloveniji sledimo naslednjim ciljem:

  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodnem omrežju,
  • zmanjšati emisije v vode,
  • gradnja kanalizacijskega sistema za komunalne, industrijske in onesnažene padavinske vode in čistilnih naprav,
  • zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode z zahtevami, določenimi v Pravilniku o pitni vodi.
  • zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo s preventivnim pristopom - načrt za zagotavljanje varnosti pitne vode - zagotavljanja ustreznih količin skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, od prispevnega območja, odvzema, priprave, shranjevanja in distribucije vode do mesta uporabe,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode, kjer je ta potrebna,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak sistem za oskrbo s pitno vodo in zagotoviti izvajanje vodovarstvenih režimov v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih za oskrbo s pitno vodo zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na večje sisteme z ustreznim strokovnim upravljanjem in nadzorom.

 


Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja (po >500 prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 90,0 % prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Okoli četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23,8 % oz. 501.393 prebivalcev) na 21 oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. Javnozdravstveni problem predstavljajo predvsem najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-500 prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti in ki večinoma tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij, ponekod nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode idr.

V letu 2021 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (2.751 odvzetih vzorcev na 873 oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala 94,6 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 13,8 % vzorcev, od tega 1,8 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotna Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri najmanjših (s 50-500 prebivalcev) je bilo 4,1 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri malih s 501-1.000 prebivalci 0,4 % vzorcev, pri srednjih in velikih so bili vsi vzorci skladni (Slika VD8-1). V obdobju 2004-2021 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala; v letu 2021 so bili v okviru rednih preskusov (skupina A), na srednjih in velikih oskrbovalnih območjih, vsi odvzeti vzorci skladni glede na E. coli. (Letopis NIJZ, 2010-2023).

Posamezni kemijski parametri so se določali v 464 vzorcih na 297 oskrbovalnih območjih, neskladnih je bilo skupaj 7 ali 1,5 % vzorcev. Po en vzorec je bil neskladen zaradi niklja in bentazona, skupaj z vsoto pesticidov, v dveh vzorcih desetil-atrazina ter indikatorska kemijska parametra: aluminija v 3 vzorcih in železa v 2 istih vzorcih (Letopis NIJZ, 2023).

V letu 2021 je bilo preseženim pesticidom izpostavljenih 28.780  uporabnikov na 3 oskrbovalnih območjih, niklju 1.850 uporabnikov na 1 oskrbovalnem območju, indikatorskim parametrom: aluminiju 3.652 ter železu 2.389 uporabnikov. Mejno vrednost vsako leto presega pesticid desetilatrazin, do leta 2017 tudi atrazin, občasno  bentazon,  metolaklor, pesticidi-vsota, v nekaterih letih: bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, permetrin, terbutilazin. Pod mejno vrednostjo so bili določeni še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l) (Letopis NIJZ, 2023).

Nitrati so ponekod presegali mejno vrednost do leta 2015 in še 2018, v letu 2021 so bili tik pod mejno vrednostjo, 49 mg/l, pri 553 prebivalcih. Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Tabela VD8-5 in Tabela VD8-6).

Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali drugih mikrobioloških indikacij, spiranje hišnega vodovodnega omrežja(tudi pri kemijskem onesnaženju npr. zaradi svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov za dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za vse otroke do 6. leta in nosečnice. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi od leta 2004 ni bilo izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode že na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po 1 do 2 vzorca na leto v okviru občasnih preskušanj - parametrov skupine B.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategija razvoja Slovenije 2030 (sprejeta 2017) in Agenda 2030 (sprejeta pri OZN 2015), Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998) in Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6, Pravilnik o pitni vodi, Letna poročila o monitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006 in 2015), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2015, predlog Navodil za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015).

Izvorna baza podatkov: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, 2005 - 2008. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za posamezna leta 2004 - 2007; Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2012, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode v letih 2013-2021, Nacionalni laboratorij za okolje in hrano; (Vir: IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2022).

Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, od leta 2014-2021 NLZOH.

Datum zajema podatkov:  oktober 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo in oskrbovalnih območjih se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov in se prikažejo kot letna Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.

Metodologija obdelave podatkov: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

Karti, ki prikazujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja (skupina B), ki se je izvajal redno le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost npr. da se bodo nitrati pojavljali nad 25 mg/l oz. pesticidi nad 0,05 µg/l. Karta Prisotnost E. coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na oskrbovalnih območjih ≥50 prebivalcev.

Karta, ki prikazuje koncentracijo pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o metabolnih produktih metolaklor ESA in metolaklor OXA, ker ne spadata med relevantne pesticide.

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi v okviru občasnih preskušanj; v občasnih preskusih so bila najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalci zajeta v manjšem deležu ter le v nekaterih letih.

Informacija o kakovosti:
Prednosti in slabosti:

Prednosti: Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.

Slabosti: Zaradi sprememb med leti v programu vzorčenja, trenda pri nekaterih velikostnih razredih oskrbovalnih območij ne moremo prikazati.

• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Meje oskrbovalnih območij se včasih spreminjajo.)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2013 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH; od leta 2008-2012 ZZV Maribor ter v obdobju 2004-2007 IVZ)
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Agenda 2030, 2015. Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizacija Združenih narodov, 2015.
  2. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54. Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.
  3. Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
  4. Guidelines for drinking-water quality: fourth edition incorporating the first Addendum. Geneva: World Health Organization; 2017
  5. IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  6. IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  7. IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  8. IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  9. Ministrstvo za okolje in prostor. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015 do 2020, Ljubljana 2015.
  10. NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
  11. NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
  12. NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015.
  13. NLZOH, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016.
  14. NLZOH, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017.
  15. NLZOH, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2018.
  16. NLZOH, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2019.
  17. NLZOH, 2022. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2021
  18. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
  19. SRS, 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017.
  20. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
  21. Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  22. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008.
  23. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009.
  24. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010.
  25. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011.
  26. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012.
  27. (Letopis NIJZ, 2023). Zdravstveni statistični letopis Slovenije. https://nijz.si/podatki/zdravstveni-statisticni-letopis-slovenije/.