KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je 98,7 % vodnih teles površinskih voda v dobrem kemijskem stanju. Dve vodni telesi sta  zaradi preseganj kovin v slabem kemijskem stanju. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi snovmi v vodi, so pa obremenjene s previsokimi koncentracijami živega srebra in bromiranih difeniletrov v ribah. To sta vsesplošno prisotni onesnaževali, ki sta v bioti prekomerno prisotni tako pri nas kot po Evropi.

Dobro ali boljše ekološko stanje je ocenjeno za 49 % vodnih teles površinskih voda. Glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda sta hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost, ki ju vrednotimo na podlagi stanja združb bentoških nevretenčarjev in rib. V primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem dosega dobro ekološko stanje 9 % manj vodnih teles.


Kazalec predstavlja oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda, podano v skladu z merili vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES). V oceno so vključene površinske celinske vode in obalno morje, pri kemijskem stanju tudi teritorialno morje. Osnovna enota za oceno je vodno telo, ki je ločen in pomemben sestavni del površinske vode, kot na primer jezero, vodni zadrževalnik, potok, reka ali kanal, del potoka, reke ali kanala ali del obalnega morja. V skladu z vodno direktivo se ocene kemijskega in ekološkega stanja podaja za večletna obdobja za načrte upravljanja voda. Kazalec prikazuje ocene, podane za Načrt upravljanja voda 2009–2015, Načrt upravljanja voda 2016–2021 in Načrt upravljanja voda 2022–2027.

Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. V vodno okolje se odvaja na tisoče različnih kemikalij, od katerih je bilo v letu 2008 na Evropskem nivoju 33 snovi oziroma skupin snovi določenih kot prednostnih. Te snovi so bile izbrane kot relevantne za območje vseh držav Evropske skupnosti zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, bromirani difeniletri, itd. V letu 2013 je Evropska komisija listo prednostnih snovi povečala, dodanih je bilo 12 prednostnih snovi, nekateri okoljski standardi kakovosti so bili spremenjeni oziroma na novo določeni. Izrazito je bilo povečanje okoljskih standardov kakovosti za organizme (bioto) z namenom, da se zagotovi spremljanje snovi, ki se kopičijo v organizmih. Zaradi sprememb liste prednostnih snovi, ki so se spremljale in ocenjevale v posameznem načrtu upravljanja voda in spremenjenih okoljskih standardov kakovosti, ocene za posamezna obdobja niso primerljive. Kemijsko stanje površinskih voda se oceni po dvostopenjski lestvici: dobro ali slabo kemijsko stanje.

Ekološko stanje površinskih voda je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov površinskih voda. Ekološko stanje se oceni na podlagi stanja združb vodnih rastlin, alg, nevretenčarjev in rib (t. i. biološki elementi kakovosti), s pomočjo katerih ovrednotimo različne obremenitve. Na podlagi združb vodnih rastlin in alg ovrednotimo trofično stanje (obremenjenost s hranili), na podlagi združb alg in bentoških nevretenčarjev saprobno stanje (obremenjenost z organskimi snovmi) in na podlagi združb bentoških nevretenčarjev in rib hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodnega ekosistema. V oceni ekološkega stanja so upoštevani tudi splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti (hranila in parametri obremenjenosti z organsko snovjo), hidromorfološki elementi kakovosti (hidrološki režim, kontinuiteta toka in morfološke razmere) ter posebna onesnaževala, ki se odvajajo v vodno okolje. Posebna onesnaževala so snovi, ki so na seznam spremljanja uvrščene na nacionalnem nivoju zaradi njihove prisotnosti in razširjenosti uporabe ter s tem povezanega tveganja za vodno okolje.

Z oceno ekološkega stanja vodnih teles podajamo odmik od naravnega stanja, ki bi ga vodno telo imelo brez prisotnih človekovih aktivnosti. Ekološko stanje ocenimo s petstopenjsko lestvico: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo ali zelo slabo. Za namen ovrednotenja napredka v izboljšanju stanja v skladu s cilji vodne direktive združimo ocene glede na to, ali vodno telo dosega (oceni zelo dobro in dobro) ali ne dosega dobrega ekološkega stanja (ocene zmerno, slabo in zelo slabo). V tem besedilu se izraz ekološko stanje uporablja enakovredno izrazu ekološki potencial, s katerim podajamo ocene za močno preoblikovana in umetna vodna telesa.


Grafi

Slika VD12-1: Deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih kemijskega stanja za matriks voda
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke
  2006 - 2008 2009 - 2013 2014 - 2019
dobro stanje  94,8 96,1 98,7
slabo stanje  4,5 3,2 1,3
neocenjeno  0,6 0,6 0
Slika VD12-2: Ocena kemijskega stanja površinskih voda za matriks biota za obdobje 2014 – 2019
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke
Slika VD12-3: Ocena kemijskega stanja površinskih voda za matriks voda in biota skupaj brez splošno prisotnih (PBT) snovi za obdobje 2014 – 2019
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke
Slika VD12-4: Deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke
  2006–2008 2009–2015 2014-2019
Ekološko stanje/ekološki potencial:       
ZELO DOBRO 11 6 1
DOBRO 69 80 65
ZMERNO 41 36 45
SLABO 7 8 17
ZELO SLABO 2 1 3
DOBER   4 10
ZMEREN 9 11 9
SLAB   3 4
NEOCENJENO 15 5 0
Slika VD12-5: Deleži vodnih teles površinskih voda, ki dosegajo/ne dosegajo dobrega ekološkega stanja po posameznih oblikah obremenitev
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke
  obremenjenost s hranili     obremenjenost z organskimi snovmi     hidromorf. sprem./splošna degradiranost     obremenjenost s posebnimi onesnaževali    
  2006–2008 2009–2015 2016–2019 2006–2008 2009–2015 2016–2019 2006–2008 2009–2015 2016–2019 2006–2008 2009–2013 2014–2019
dosega dobro stanje 119 115 123 113 114 121 59 90 74 134 136 140
ne dosega dobrega stanja 26 35 30 21 21 17 15 38 65 19 17 14
neocenjeno 9 4 1 4 3 0 80 26 15 1 1 0
Slika VD12-6: Ocena ekološkega stanja površinskih voda za obdobje 2014 – 2019
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021 (marec, 2021)

Prikaži podatke

Cilji

- Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda;
- preprečevanje slabšanja stanja voda oz. varovanje in izboljševanje vodnega okolja;
- zmanjševanje oz. postopno odpravljanje emisij in odvajanja prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.


Na sliki VD12-1 so prikazani deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih kemijskega stanja za matriks voda v posameznih ocenjevalnih obdobjih. V obdobju 2014–2019 je dobro kemijsko stanje ugotovljeno za 153 (98,7 %) vodnih teles površinskih voda, za dve vodni telesi (1,3 %) je ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Slabo kemijsko stanje v matriksu vodi je ocenjeno na Meži zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za kadmij in svinec ter na Iščici zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za nikelj. V primerjavi z oceno kemijskega stanja v obdobju 2009–2013 se je kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2014–2019 izboljšalo na petih vodnih telesih morja, ki so bila v preteklih obdobjih uvrščena v slabo kemijsko stanje zaradi preseganj okoljskega standarda kakovosti za tributilkositrove spojine in poslabšalo na dveh vodnih telesih vodotokov.

Ocene kemijskega stanja površinskih voda za matriks biota (VD12-2) kažejo, da sta najbolj problematični snovi, ki povzročata slabo kemijsko stanje v vseh vodnih telesih površinskih voda v bioti, živo srebro in bromirani difeniletri. To sta snovi, ki spadata med vsesplošno prisotna onesnaževala (PBT) in se akumulirata v organizmih. Podobno stanje se kaže v vseh evropskih državah, ki so že izvedle analize teh snovi v ribah.

Evropa je v zadnjih desetletjih naredila pomemben korak pri omejevanju emisij živega srebra. Največji uporabnik živega srebra je Azija, Evropski delež znaša le 5 % svetovne rabe. Živo srebro je zelo obstojno in ostane v okolju še mnogo let potem, ko je bilo emitirano. Ko se emitira v zrak, se lahko prenaša na velike razdalje, kar pomeni, da imajo emisije živega srebra globalni vpliv.

Bromirani difeniletri (BDE) so se v preteklosti uporabljali kot zaviralci gorenja v široki paleti izdelkov: v plastiki, pohištvu, električni opremi, elektronskih napravah, tapetništvu, tekstilni industriji in drugih gospodinjskih izdelkih. BDE lahko uhajajo iz proizvodov že med njihovo proizvodnjo, med uporabo in tudi ko jih zavržemo. Tako prehajajo v okolje, kjer so obstojni, se bioakumulirajo ter prenašajo po prehranski verigi. Kljub prepovedi proizvodnje in uporabe tehničnih mešanic penta-BDE, okta-BDE in deca-BDE v Evropski uniji, se nadaljuje njihovo sproščanje v okolje iz obstoječih proizvodov. Potencialno emisije BDE še vedno izvirajo iz starih izdelkov široke potrošnje kot tudi iz odlagališč, pomemben vir so tudi sežigalnice. V svetu so BDE detektirali v zraku, površinskih vodah, sedimentih, ribah in morskih živalih. Po znanih podatkih je v Evropi izmerjeno preseganje okoljskega standarda kakovosti v ribah v vseh državah, kjer so se do sedaj te analize izvajale.

Na sliki VD12-3 je prikazano kemijsko stanje za vodo in bioto skupaj brez splošno prisotnih snovi (Persistent, bioaccumulative and toxic substances - PBT snovi: bromirani difeniletri, živo srebro, poliaromatski ogljikovodiki, tributilkositrove spojine, perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati, dioksini in dioksinom podobne spojine, heksabromociklododekan, heptaklor + heptaklorepoksid) z namenom prikaza kemijskega stanja za ostale prednostne snovi, za katere lahko sprejmemo učinkovite ukrepe na nacionalni ravni. Slabo kemijsko stanje površinskih voda brez splošno prisotnih snovi v obdobju 2014–2019 je določeno za:

  • vodno telo na Meži zaradi preseganja standarda kakovosti za kadmij in svinec v vodi,
  • vodno telo na Iščici zaradi preseganja standarda kakovosti za nikelj v vodi.

Na sliki VD12-4 so prikazani deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja v posameznih ocenjevalnih obdobjih. Za obdobje 2014–2019 je za 76 vodnih teles površinskih voda (49 %) ocenjeno, da dosegajo vsaj dobro ekološko stanje in s tem izpolnjujejo cilje vodne direktive, 78 vodnih teles (51 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja. Za vodna telesa, ki ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, predstavlja najobsežnejšo obremenitev hidromorfološka spremenjenost skupaj s splošno degradiranostjo, ki je prepoznana, bodisi kot edini vzrok bodisi skupaj z drugimi obremenitvami, na 82 % vodnih teles, ki ne dosegajo dobrega ekološkega stanja.

Na sliki VD12-5 so prikazani deleži vodnih teles površinskih voda, ki dosegajo oz. ne dosegajo dobrega ekološkega stanja po posameznih oblikah obremenitev v posameznih ocenjevalnih obdobjih. V obdobju 2014–2019 29 vodnih teles (19 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti s hranili, 18 vodnih teles (13 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti z organskimi snovmi in 64 vodnih teles (42 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti.

Iz slike VD12-5 je razvidno, da glede na obremenjenost s hranili dosega dobro ekološko stanje v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 6 % več vodnih teles in v primerjavi z obdobjem 2006–2008 3 % več vodnih teles. Glede na obremenjenost z organskimi snovmi dosega dobro ekološko stanje v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 4 % več vodnih teles in glede na obdobje 2006–2008 5 % več vodnih teles. Glavni viri obremenitev vodotokov s hranili in organskimi snovmi so spiranje s kmetijskih površin ter izpusti komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Preobremenjenost s hranili je še vedno glavni problem jezer in zadrževalnikov, saj v obdobju ocenjevanja 2014–2019 od skupno 11 vodnih teles v kategoriji jezer 7 vodnih teles (64 %) ne dosega dobrega trofičnega stanja. Poleg Blejskega jezera so to še močno preoblikovana vodna telesa Perniško, Ledavsko, Gajševsko, Slivniško in Šmartinsko jezero ter umetno vodno telo Velenjsko jezero. Trofično stanje jezer je podrobneje predstavljeno v kazalcu VD07 Fosfor v jezerih.

Glede na hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost dosega dobro ekološko stanje v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 10 % manj vodnih teles in v primerjavi z obdobjem 2006–2008 10 % več vodnih teles. Vodilni razlog za razlike v ocenah stanja vodnih teles glede na hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost med ocenjevalnimi obdobji so ocene ekološkega stanja, pridobljene na podlagi novih metodologij za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov z vidika hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti, s čimer se je zmanjšal delež neocenjenih vodnih teles. Hidromorfološka spremenjenost predstavlja neposredne antropogene spremembe vodotokov, kot so regulacije, utrjevanje bregov, odstranjevanje obrežnega rastja, pregrade idr. Splošna degradiranost je širši pojem, ki zajema vse spremembe na vodah, vključno s hidromorfološkimi spremembami zaradi poselitve, kmetijstva in industrije in drugih vplivov v zaledju voda.

V obdobju 2014–2019 14 vodnih teles (9 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi obremenjenosti s posebnimi onesnaževali (slika VD12-5). V vodotokih je presežen okoljski standard kakovosti za metolaklor, terbutilazin, kobalt, cink, molibden, sulfat in poliklorirane bifenile (PCB). Jezera so prekomerno obremenjena z metolaklorom, molibdenom in sulfatom. Glede na posebna onesnaževala dosega dobro ekološko stanje v primerjavi s prejšnjim ocenjevalnim obdobjem 3 % več vodnih teles in glede na obdobje 2006–2008 4 % več vodnih teles. Glavni viri obremenitev površinskih voda s posebnimi onesnaževali so kmetijstvo in komunalni ter industrijski izpusti odpadnih voda. 

V Sloveniji so najslabše ocenjena vodna telesa v porečju Mure (slika VD12-6), kjer 11 vodnih teles (79 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja, večinoma zaradi obremenjenosti s hranili ter hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. Pogost problem v porečju Mure je tudi obremenitev z organskimi snovmi ter preseganje mejnih vrednosti za nekatera posebna onesnaževala, kot so metolaklor, kobalt in terbutilazin, kar sovpada s kmetijsko dejavnostjo v tem delu Slovenije. Tudi v porečju Drave in na območju zgornje in srednje Save več kot polovica vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja, vodilni vzrok je hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost. V obdobju 2014–2019 je najbolje ocenjeno ekološko stanje jadranskih rek z obalnim morjem, kjer več kot 90 % vodnih teles dosega dobro ekološko stanje.


Metodologija

Cilji povzeti po: Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES), Direktiva 2013/39/EU o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike, Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16), Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16), Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11, 8/18).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo skladno z letnimi programi monitoringa stanja površinskih voda Agencije RS za okolje. Podatki se zbirajo skladno z letnimi programi monitoringa stanja površinskih voda (nadzorni in operativni monitoring), ocena kemijskega in ekološkega stanja pa se izvede enkrat v obdobju načrta upravljanja voda (praviloma šestletno obdobje). 

Predstavljena ocena kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda obsega obdobje od leta 2014 do 2019. Podatki za parametre kemijskega stanja so pridobljeni v skladu z zahtevano frekvenco in naborom parametrov, določeno v Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16).
Predstavljena ocena ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda obsega obdobje od leta 2014 do 2019. Podatki o bioloških in splošnih fizikalno-kemijskih elementih kakovosti ter posebnih onesnaževalih so pridobljeni v skladu s frekvenco izvajanja monitoringa, določeno v Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/0981/11, 73/16), ki se razlikuje glede na izbran element kakovosti, kategorijo vodnega telesa in tip monitoringa. 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Kemijsko stanje vodnih teles površinskih voda je ocenjeno v skladu s kriteriji za oceno kemijskega stanja v Uredbi o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16). Okoljski standardi kakovosti so določeni kot letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja v vodi (LP-OSK), ki zagotavlja varstvo pred dolgotrajno izpostavljenostjo, in kot največja dovoljena koncentracija parametra kemijskega stanja v vodi (NDK-OSK), ki preprečuje kratkotrajne posledice onesnaženja. Za 11 parametrov, ki so nagnjeni h kopičenju v organizmih, so okoljski standardi kakovosti zaradi varstva pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem določeni tudi za organizme. V Sloveniji so kot najprimernejši organizem za te parametre v površinskih vodah določene ribe. Poliaromatski ogljikovodiki (PAH-i) pa se spremljajo v rakih ali mehkužcih.

Kemijsko stanje vodnih teles površinskih voda se ugotavlja na posameznem merilnem mestu. Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če nobena letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, ne presega LP-OSK in če največja izmerjena vrednost parametra kemijskega stanja ni večja od NDK-OSK. Za vsako oceno kemijskega stanja je podana tudi raven zaupanja, s pomočjo katere na opisni način ovrednotimo verjetnost, s katero ocena odraža dejansko stanje. Podana je s tristopenjsko lestvico: visoka, srednja ali nizka.

V oceni kemijskega stanja površinskih voda so upoštevani podatki za obdobje od leta 2014 do 2019. V oceni so zajeti vsi rezultati analiz parametrov, ki imajo mejo določljivosti (LOQ) manjšo ali enako okoljskim standardom kakovosti za dobro kemijsko stanje. Parametri, za katere so bili LOQ večji od LP-OSK ali NDK-OSK, v oceno niso vključeni. Neocenjeni parametri za celinske površinske vode v obdobju 2014–2019 za matriks voda  po LP-OSK in NDK-OSK so diklorvos, heptaklor in heptaklor epoksid, za matriks organizmi pa heptaklor in heptaklor epoksid. Cipermetrin in benzo(a) piren sta ocenjena po NDK-OSK, nista pa ocenjena po LP-OSK. Na morju v oceno kemijskega  stanja po LP-OSK in NDK-OSK za matriks voda niso vključeni, aklonifen, bifenoks, cipermetrin, diklorvos, heptaklor in heptaklor epoksid, za bioto pa heptaklor in heptaklor epoksid. Endosulfan, benzo(a)piren in terbutrin so ocenjeni po NDK-OSK, niso pa ocenjena po LP-OSK. Ocena kemijskega stanja za matriks voda je podana na podlagi izvedenih analiz parametrov kemijskega stanja v vodi. Za matriks organizmi je ocena kemijskega stanja podana na podlagi izvedenih analiz, za parametra živo srebro in bromirane difeniletre pa je izvedena ekstrapolacija slabega kemijskega stanja tudi na preostala vodna telesa površinskih voda, kjer monitoring ni potekal, saj gre za vsesplošno prisotni onesnaževali, ki sta v bioti prekomerno prisotni tako pri nas kot tudi drugje po Evropi.

Za oceno ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so uporabljeni kriteriji in metodologije iz Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) in Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16).

V oceni ekološkega stanja so upoštevani podatki za obdobje od leta 2014 do 2019. Za oceno ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so bili uporabljeni biološki, splošni fizikalno-kemijski in hidromorfološki elementi kakovosti ter posebna onesnaževala. Izbor bioloških elementov kakovosti je odvisen od kategorije površinskih voda. V vodotokih so kot relevantni določeni makrofiti in fitobentos (en element), bentoški nevretenčarji in ribe, v jezerih fitoplankton, makrofiti in fitobentos (en element), bentoški nevretenčarji in ribe ter v morju fitoplankton, makroalge in bentoški nevretenčarji. Ekološko stanje za vsakega od elementov kakovosti je določeno skladno z zadnjo veljavno metodologijo, končno stanje vodnega telesa pa je določeno kot najslabše stanje glede na vse elemente kakovosti. Z metodologijo za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov na podlagi rib (vrednotenje splošne degradiranosti) še ni možno vrednotiti 78 vodnih teles vodotokov hidroekoregij Dinaridi in Padska nižina ter velikih rek, z metodologijo vrednotenja ekološkega stanja vodotokov na podlagi bentoških nevretenčarjev (vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti) pa 3 vodnih teles dinarskih vodotokov s presihajočim značajem. Vodna telesa površinskih voda so razvrščena v pet razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo ekološko stanje, pri čemer je uvrstitev vodnega telesa v slabo in zelo slabo ekološko stanje možna le na podlagi bioloških elementov kakovosti. Vrednotenje hidromorfoloških elementov kakovosti je izvedeno le takrat, kadar je vodno telo glede na vse ostale elemente kakovosti uvrščeno v zelo dobro stanje. Za vsako oceno ekološkega stanja je podana tudi raven zaupanja, s katero je ovrednotena verjetnost, da je podana ocena odraz dejanskega stanja. Raven zaupanja ocenimo s tristopenjsko lestvico: visoka, srednja ali nizka. Ocene ekološkega stanja z ravnmi zaupanja so prikazane na sliki VD12-6.

Za posebna onesnaževala so mejne vrednosti oziroma okoljski standardi kakovosti za zelo dobro ekološko stanje določeni kot letna povprečna vrednost parametra (LP-OSK), za dobro ekološko stanje pa kot LP-OSK in kot največja dovoljena koncentracija parametra v vodi (NDK-OSK). V oceni stanja na podlagi posebnih onesnaževal so zajeti vsi rezultati analiz parametrov, ki imajo mejo določljivosti (LOQ) manjšo ali enako standardom kakovosti za zelo dobro oz. dobro ekološko stanje. Parametri, za katere so bili LOQ večji od LP-OSK za zelo dobro stanje in večji od LP-OSK ali NDK-OSK za dobro ekološko stanje, v oceno niso vključeni. Za zelo dobro stanje so za celinske površinske vode v obdobju 2014–2019 glede na LP-OSK neocenjeni parametri fluorid, arzen, cink, selen, anionaktivni detergenti, mineralna olja, AOX, formaldehid, n-heksan, metolaklor, 1,3,5-trimetilbenzen in 1,2,4-trimetilbenzen. Za dobro stanje so bili ocenjeni vsi parametri z liste posebnih onesnaževal.

Za močno preoblikovana in umetna vodna telesa vodotokov smo ocenili ekološki potencial, pri čemer smo uporabili metodologije za naravna vodna telesa vodotokov, s tem, da smo za oceno hidromorfološke spremenjenosti uporabili znižane kriterije. Za oceno ekološkega potenciala zadrževalnikov (močno preoblikovana vodna telesa, razvrščena v kategorijo jezer) smo uporabili prilagojeno metodologijo določanja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona, v oceno so vključena samo še posebna onesnaževala. Za oceno ekološkega potenciala umetnega vodnega telesa jezer smo uporabili metodologije za naravna vodna telesa jezer. Za oceno ekološkega potenciala močno preoblikovanih vodnih teles morja smo uporabili metodologije za naravna vodna telesa obalnega morja. Ekološki potencial močno preoblikovanih in umetnih vodnih teles površinskih voda je ocenjen z razredi dober, zmeren in slab. Zadnja dva razreda sta se v prejšnjih dveh ocenjevalnih obdobjih imenovala zmeren ali slabši in slab ali slabši, kar je enakovredno poimenovanju zmeren in slab ekološki potencial.

 

 Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih kemijskega stanja za matriks voda

 

% vodnih teles

 

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda Agencije RS za okolje, 2021

2006-2019

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

ne

Ocena kemijskega stanja površinskih voda za matriks biota

 

-

2014–2019

 

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

 

Ocena kemijskega stanja površinskih voda za matriks voda in biota skupaj brez splošno prisotnih (PBT) snovi

-

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

 

Deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja

 

% vodnih teles

 

2006-2019

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

ne

Deleži vodnih teles površinskih voda, ki dosegajo/ne dosegajo dobrega ekološkega stanja glede na posamezne obremenitve

 

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

ne

Ocena ekološkega stanja površinskih voda

 

-

2016–2019

Marec za preteklo 6-letno obdobje

na 6 let

marec 2021

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov