KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2022 kažeta upad.


Kazalec podaja letne padavinske ekstreme: največjo višino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji ter trende v največji višini snežne odeje, višini novega snega in največji enodnevni višini padavin.

Prikazane so tudi predvidene spremembe v količini vode v novozapadlem snegu in največji enodnevni višini padavin. Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.


Grafi

Slika PP10-1: Največja višina snežne odeje v Sloveniji v obdobju 1961-2022
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [cm] Rateče [cm] Murska Sobota [cm] Novo mesto [cm] Ljubljana [cm] Portorož [cm]
1961 318 82 10 22 41 9
1962 335 95 43 42 21 0
1963 304 125 53 59 54 0
1964 282 96 22 52 42 0
1965 391 178 23 30 39 0
1966 270 68 23 37 37 0
1967 348 110 23 57 40 0
1968 362 101 14 20 49 0
1969 392 181 50 103 95 3
1970 450 166 30 34 45 0
1971 299 107 28 51 53 0
1972 411 100 24 35 49 0
1973 405 118 17 37 12 0
1974 360 85 3 20 11 0
1975 560 135 3 7 14 0
1976 300 112 31 52 69 0
1977 690 104 18 21 28 3
1978 587 190 23 28 35 0
1979 630 102 17 27 20 7
1980 420 106 31 40 30 0
1981 280 118 38 37 31 0
1982 350 92 11 19 14 0
1983 390 82 42 50 67 1
1984 500 173 25 54 47 8
1985 495 90 24 45 55 0
1986 490 113 61 50 46 11
1987 405 114 44 43 89 8
1988 425 75 12 20 15 0
1989 220 17 0 4 1 0
1990 310 71 10 9 7 0
1991 440 110 20 22 21 0
1992 380 42 4 32 20 0
1993 205 73 35 40 18 0
1994 370 75 30 62 32 0
1995 380 71 30 44 30 0
1996 325 98 33 52 35 0
1997 250 58 27 25 39 0
1998 315 26 16 25 21 0
1999 385 119 31 65 56 0
2000 325 40 7 17 11 0
2001 700 38 21 16 14 0
2002 195 14 8 19 21 0
2003 240 45 27 52 26 3
2004 465 125 18 42 41 0
2005 245 107 46 37 40 7
2006 495 124 37 24 32 0
2007 300 82 9 28 19 0
2008 435 128 5 11 17 0
2009 560 163 11 24 23 1
2010 450 79 27 50 48 8
2011 395 27 3 6 3 0
2012 240 28 14 44 27 11
2013 475 115 40 65 53 8
2014 560 120 14 30 26 0
2015 245 40 8 49 28 0
2016 435 68 9 27 17 0
2017 340 37 7 20 15 0
2018 560 85 17 51 27 0
2019 385 46 2 10 9 0
2020 350 95 2 14 17 0
2021 520 135 10 13 20 0
2022 245 75 1 10 6 0
Slika PP10-2: Trendi v največji višini snežne odeje in višini novega snega v Sloveniji v obdobju 1961/1962 do 2010/2011
Viri:

Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011: Značilnosti podnebja v Sloveniji, 2017

Slika PP10-3: Trendi v največji dnevni višini padavin v Sloveniji, 1961–2011
Viri:

Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011: Značilnosti podnebja v Sloveniji, 2017

Slika PP10-4: Časovni potek spremembe količine vode v novozapadlem snegu na dveh nadmorskih višinah v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Kazalniki snežnih razmer (interno poročilo ARSO), 2019

Slika PP10-5: Predvideni trendi v največji dnevni višini padavin v Sloveniji za obdobje 1981-2100
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21 stoletja, 2018

Opomba:

Na sliki črne pike označujejo celice z zanesljivim trendom, rdeče pike celice z nezanesljivim trendom. V ostalih celicah ni izrazitega trenda (zaznane spremembe so manjše od naravne spremenljivosti).

Slika PP10-6: Predvidene spremembe v letnem številu dni s sneženjem v Evropi
Viri:

Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2016

Opomba:

Na sliki so prikazane predvidene spremembe v številu dni s sneženjem med obdobjema 1971–2000 in 2041–2070, levo za sneženje nad 1 cm, desno za sneženje nad 10 cm. Za Slovenijo je pričakovano zmanjšanje števila dni s sneženjem vsaj 1 cm od 1 do 5 dni, ponekod tudi do 10 dni. Za obilnejše sneženje, ki presega dnevno 10 cm, v pretežnem delu države ni pričakovati bistvene spremembe.

Slika PP10-7: Predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti v Evropi
Viri:

Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2016

Opomba:

Na sliki so v % prikazane spremembe med obdobji 1971–2000 in 2071–2100 za obilne padavine po neugodnem scenariju naraščanja toplogrednih plinov. Levo so spremembe v zimskih, desno pa spremembe v poletnih obilnih padavinah. Poleti slika kaže na manjše povečanje na severovzhodu Slovenije, pozimi pa na pomembno povečanje v vsej državi.


Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih padavinskih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem, gozdarstvo). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Beležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer, kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto.

Podatki o največji višini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. Prav tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po višini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Leta 2018 je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih med obilnejšimi v zadnjih 30 letih (podobno leta 2009 in 2014). Kljub temu gre pričakovati, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih. Največ škode rastlinju povzročita pozno sneženje in pozeba. Tudi višina novega snega v obdobju 1961–2011 za večji del Slovenije kaže statistično značilen trend upadanja, ki na posameznih postajah doseže –20 %/desetletje. V visokogorju je upadanje najbolj izrazito pozimi, v nižinah pa spomladi.

Padavine so veliko bolj spremenljive kot temperatura (Svetovna meteorološka organizacija 2013). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu, kot se je zgodilo leta 2022, ko so izraziti poletni suši sledile obilne padavine v drugi polovici septembra; na nekaterih območjih je takrat padla trikratna povprečna septembrska količina padavin. V letu 2022 smo beležili tudi približno 20 izrednih dogodkov v obliki neurij in tri dogodke z obilnim sneženjem (URSZR, 2023).

Eden najbolj uporabljenih kazalnikov za opis pojavnosti izjemnih obilnih padavin je letna največja dnevna višina padavin. Letni višek dnevne višine padavin lahko nastane v vseh letnih časih, a je v nekaterih pogostejši in drugih redkejši. V zahodni polovici Slovenije je letni višek najpogostejši jeseni, proti vzhodu pa se veča delež poletnih dogodkov, ki marsikje prevladajo nad jesenskimi. V obdobju 1961-2011 je trend v največji dnevni višini padavin na večini postaj statistično neznačilen.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2023). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Z namenom prilagajanja na ekstremne padavinske dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za padavinske kazalnike do konca 21. stoletja.

Voda v snegu je pomemben podatek za ocene snežnih obtežb. Projekcije količine vode v novozapadlem snegu do konca 21. stoletja v Sloveniji kažejo upadanje. Ob koncu stoletja bi odvisno od izbire scenarija na nižjih nadmorskih višinah lahko beležili med približno 10 in 80 % manj vode v novozapadlem snegu, v visokogorju do 40 % manj.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Podnebne projekcije izjemnih padavinskih dogodkov kažejo, da se bo njihova intenziteta povečala. Na letni ravni se v večjem delu kaže trend naraščanja največje dnevne višine padavin, po scenariju izpustov RCP4.5 za do približno 2 mm/desetletje, po scenariju izpustov RCP8.5 pa tudi do več kot 4 mm/desetletje. Na sezonski ravni so trendi največji za jesen in zimo.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2022, trendi pa za obdobje 1961–2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v cm (višina snežne odeje).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložlji_

vost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Največja višina snežne odeje v Sloveniji

 

cm

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

1961–2022

Jeseni tekočega leta za preteklo leto

letno

19. 6. 2023

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO.
  2. Agencija RS za okolje, Izredni dogodki (19.6.2023).
  3. Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Snow cover (CLIM 008)(10. 3. 2016).
  4. Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Precipitation extremes (CLIM 004).
  5. Svetovna meteorološka organizacija, 2021. WMO Statement on the State of the Global Climate in 2020.
  6. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  7. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  8. Uprava za zaščito in reševanje, SPIN (19.6.2023).


Related indicators