KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Namakanje kmetijskih zemljišč

[KM21] Namakanje kmetijskih zemljišč
Driving forces

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2023 povečale iz 4.554 ha na 6.659 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.

Kazalec prikazuje površine zemljišč, pripravljene za namakanje, namakane površine in porabo vode za namakanje v Sloveniji v obdobju 2000-2023 ter delež zemljišč, pripravljenih za namakanje v Evropski uniji (EU) v letih 2000, 2010, 2016 in 2020. Izračunan je delež namakanih zemljišč, glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi ter poraba vode na hektar namakanih zemljišč. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski sprejemljivosti namakanja, nakazuje pa na pritisk na okolje, povezan z namakanjem.

Grafi

Slika KM21-1: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, in namakane površine v Sloveniji; 2000–2023
Viri:

SURS, 2024

Prikaži podatke
Zemljišča, pripravljena za namakanje [ha] - Zemljišča, pripravljena za oroševanje [ha] - Zemljišča, pripravljena za kapljično namakanje [ha] Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) skupaj [ha] Delež KZU, pripravljen za namakanje [%] Namakana zemljišča [ha] - Njive in vrtovi [ha] - Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice [ha] - Drugo [ha] Poraba vode za namakanje [1.000 m3] Poraba vode na ha zemljišč, pripravljenih za namakanje [m3/ha]
2000 4554 0 0 508960 0,90 2535 1825 665 45 6569 2591
2001 0 0 0 509624 2621 1916 690 15 8384 3199
2002 0 0 0 505462 2292 1624 658 10 5257 2294
2003 6339 6063 276 509709 1,20 2741 2088 632 21 6383 2329
2004 5303 4947 356 490520 1,10 2329 1713 616 0 4553 1955
2005 4727 4372 355 508759 0,90 1812 1252 560 0 2309 1274
2006 5395 4967 428 490318 1,10 2837 2228 603 6 6344 2236
2007 7876 7301 575 498467 1,60 3759 3080 613 65 4440 1181
2008 7732 6890 842 492424 1,60 3642 2842 634 166 1728 474
2009 7841 5417 2424 468496 1,70 3733 2825 641 267 1955 524
2010 7604 5267 2337 482653 1,60 3501 2541 626 334 1608 459
2011 8299 5833 2466 458195 1,80 3851 2266 710 875 3147 817
2012 5500 5042 458 479653 1,10 2029 676 354 999 2235 1102
2013 4772 0 0 478888 1 2232 824 550 858 3604 1615
2014 5222 0 0 482218 1,10 2324 1036 409 879 1712 737
2015 6084 0 0 476862 1,30 3175 1716 514 945 3625 1142
2016 5810 0 0 477671 1,20 3133 1735 485 913 3370 1076
2017 5997 0 0 481415 1,20 3200 1942 441 817 3898 1218
2018 6497 0 0 477296 1,40 3220 2028 430 704 3119 969
2019 6673 0 0 479822 1,40 3152 2018 541 556 3247 1030
2020 6678 0 0 484064 1,40 3958 2719 577 628 2841 718
2021 6576 0 0 479486 1,40 4660 3329 631 650 2782 597
2022 6479 0 0 479432 1,40 4955 3188 569 734 3443 695
2023 6659 0 0 480717 1,40 4058 2747 486 783 4736 1167
Slika KM21-2: Delež površin, pripravljenih za namakanje, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji in v drugih državah članicah EU
Viri:

Eurostat, 2022; WorldBank, 2024

Prikaži podatke
2000 [%] 2010 [%] 2016 [%] 2020 [%]
Irska 0 0 0
Luksemburg 0 0 0
Latvija 0 0,10 0 0,10
Litva 0,10 0,20 0,20
Estonija 0 0,30 0,40
Slovenija 0,50 1,10 1,10 0,80
Češka 0,90 1,30 0,90
Belgija 2,30 1 1,80 0,40
Poljska 2,30 1 1,80
Hrvaška 1,70 1,90 1,20
Finska 4 3 2,40 3
Romunija 3,10 2,70 2,60
Bolgarija 3,10 3
Avstrija 2,80 3,20 3,70 4,70
Slovaška 10,40 5,70 3,90 1,40
Nemčija 3,80 4 3,10
Madžarska 6,80 5 4,90 2,20
Švedska 4,40 5,40 5,20
Danska 16,90 16,20 8,30 9
Francija 8,40 9,70 6,40
Portugalska 20,50 14,70 15,10 14,30
Španija 13,30 15,10 15,70 14,80
Nizozemska 24,60 26 29,10 16,30
Grčija 36,90 25,10 29,70 16,40
Italija 29,50 29,10 32,60 30,60
Malta 27,50 32,90 44,50
Ciper 34 34,10 21

Cilji

V Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo se predvideva spodbujanje naložb v namakanje preko dveh intervencij: Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom in Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme. V okviru intervencije Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom se predvideva izgradnja 10 novih namakalnih sistemov v skupni površini 850 ha. Pri intervenciji Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme pa se predvideva izvedba 50 naložb v skupni površini 350 ha.

V razmerah, ko se kmetijstvo vse pogosteje sooča z daljšimi sušnimi obdobji, je z namakanjem v ključnih fazah rasti mogoče učinkovito povečati količino in kakovost pridelkov in s tem prispevati k manjši odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer in k stabilnejšim dohodkom. Hkrati je namakanje povezano z določenimi tveganji za okolje. Poraba vode za namakanje lahko vodi v prekomerno izrabo vodnih virov, večje pa je lahko tudi tveganje za erozijo tal, onesnaženje voda z nitrati in pesticidi, mineralizacijo tal ter za druge negativne posledice na okolje (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, zmanjšanje naravne in krajinske pestrosti). To tveganje je mogoče zmanjšati z uporabo sodobnejših in racionalnejših tehnologij namakanja in obsegom namakanja, ki ne ogroža razpoložljivih vodnih virov, kar so tudi zahteve Vodne direktive EU (2000). Za vse tovrstne posege mora biti, poleg presoje vplivov na okolje ter naravovarstvenega soglasja, izdelana tudi analiza razpoložljivosti vodnega vira in izdano vodno dovoljenje.

V letu 2000 je bilo za namakanje pripravljenih 4.554 ha oziroma 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2023 je ta površina znašala 6.659 ha, kar predstavlja 1,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velika večina kmetijskih zemljišč je pripravljena za oroševanje, v letu 2012 kar 91,6 % vseh zemljišč pripravljenih za namakanje, preostala zemljišča pa so bila pripravljena za kapljično namakanje.

V letu 2023 je bilo namakanih 4.058 hektarjev zemljišč. V strukturi zemljišč, ki so bila namakana vsaj enkrat v letu, prevladujejo njive in vrtovi (v letu 2023 je delež znašal 68 %), sledijo druga zemljišča (19 %) in trajni nasadi (sadovnjaki, oljčniki in drevesnice: 12 %). Najpogosteje namakane kulture so hmelj, zelenjadnice, sadje in koruza.

Poraba vode za namakanje je odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. Povprečna poraba vode na hektar namakanih zemljišč je v obdobju 2000-2023 znašala 1.308 m³ letno, od največ 3.199 m³ na hektar v letu 2001 do najmanj 459 m³ na hektar v letu 2010. V letih 2000, 2001, 2003 in 2006, ki so bila najbolj sušna, je bilo za namakanje porabljeno med 6 in 8 milijonov m³ vode letno (v povprečju 6.9 milijona m³ letno), do leta 2021 je bila poraba vode manjša (v povprečju 3.1 milijona m³ letno), od leta 2021 se poraba vode povečuje (leta 2022 na 3.4 milijona m³ in leta 2023 na 4.7 milijona m³).

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi med nižjimi znotraj držav članic EU. V letu 2020 je bil ta delež nižji kot v Sloveniji le v Baltskih državah in v Belgiji (podatki za Irsko in Luksemburg v letu 2020 niso na voljo; podatki Svetovne banke za leto 2020 niso neposredno primerljivi s predhodnimi podatki podatkovnega portala Eurostat). V letu 2020 so imele največje deleže za namakanje pripravljenih zemljišč v sredozemskih državah (Malta, Italija, Ciper, Grčija, Španija, Portugalska) med srednje in severnoevropskimi državami pa navzgor odstopa Nizozemska (16 %).

Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Namakanje zemljišč:

Podatke, povezane z namakanjem, zbere Statistični urad RS enkrat letno s statističnim vprašalnikom (vprašalnik VOD-N). Podatke sporočajo upravljavci namakalnih sistemov za vsako hidrografsko območje posebej.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode v m³ za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, letno

ha

SURS - SiStat:https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px

 

2000−2023

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

4.9.2024

Da

Namakana zemljišča -skupaj

m³

SURS - SiStat:

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2000−2023

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

4.9.2024

Da

Zemljišča, pripravljena za namakanje, dejansko namakana zemljišča in količina vode porabljene za namakanje, Slovenija, letno

ha,

m³

 

SURS - SiStat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2003−2023

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

4.9.2024

Da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 2 (podatki ekonomskih računov za kmetijstvo), 1 (podatki o prebivalstvu)

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo štirikrat v desetletnem obdobju.

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska).

Ker podatki o deležu površin pripravljenih za namakanje, za države EU-27 za leto 2020 v podatkovni bazi Eurostat niso na voljo, je na podlagi dosegljivih podatkov uporabljena podatkovna baza Svetovne banke, ki so dopolnjeni s podatki nacionalnih popisov strukture kmetijskih gospodarstev za posamezne države EU-27 v letu 2020 (Latvija, Estonija, Belgija, Finska, Avstrija, Italija). Uporabljeni so zadnji razpoložljivi podatki za države EU-27 za leto 2019 (Nizozemska, Portugalska), 2020 (Litva, Nemčija, Madžarska, Francija, Grčija) in 2021 (Slovenija, Češka, Hrvaška, Romunija, Slovaška, Danska, Španija, Malta, Ciper).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Za leta 2000, 2010 in 2016 je relativni kazalec izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).

V podatkovni bazi Svetovne banke so podatki prikazani kot delež površin pripravljenih za namakanje od skupne kmetijske zemlje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Share of irrigable and irrigated areas in utilised agricultural area (UAA) by NUTS 2 regions

%

Eurostat:

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

 

 

2000–2016

 

Enkrat letno

20.10.2022

Da

Agricultural irrigated land (% of total agricultural land)

%

https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.IRIG.AG.ZS

 

2019, 2020, 2021

 

Enkrat letno

11.10.2024

Ne v celoti

Izvorna baza podatkov:

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1
  • 1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 2

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):-

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi viri in literatura:

Vodna direktiva. 2000. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32000L0060&from=SL (2. 10. 2024)

Datum zadnje osvežitve
22.10.2024
Avtor(ji)

Matej Bedrač, Vesna Telič; Kmetijski inštitut Slovenije