KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in regionalni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU in njenih spodbudah se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa doživlja hiter napredek. Vedno več občin in regij se odziva na spodbude EU in pristojnega ministrstva v Sloveniji ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN. Gre za strateški dokument, s katerim občina ali regija oriše svojo vizijo in cilje na področju prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost bivanja. Izvajanje strategij je nekaterim občinam in regijam že prineslo pomembne rezultate pri reševanju težav s prometom, kar je dobra spodbuda za druge.


Kazalec prikazuje število slovenskih občin in regij, ki so tradicionalno načrtovanje prometa nadgradile s celostnim pristopom. Pogoj za to je poleg izvajanja samih ukrepov trajnostne mobilnosti tudi celovit in strateški pristop k načrtovanju s pomočjo priprave CPS. To je dokumente, ki posamezne ukrepe združuje in jih postavlja v širši kontekst. Strategija se lahko pripravi na občinski (OCPS), regionalni (RCPS) ali državni (DCPS) ravni, trenutno je večina strategij v Sloveniji pripravljenih na občinski ravni.

Občinska celostna prometna strategija (OCPS) je po Zakonu o Celostnem prometnem načrtovanju sedemletni temeljni strateški dokument občine o usmerjanju razvoja in celostnega upravljanja prometa na njenem območju. Ker so mestne občine gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja, kar povzroča številčnejše interakcije med mestom in njegovim zaledjem, je OCPS obvezna za vse mestne občine v Republiki Sloveniji. Za vse druge občine OCPS ni obvezen, razen pri prometnih projektih, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna (neposredno, iz podnebnega sklada ali kohezijskih sredstev). OCPS bo namreč pokazal smiselnost sofinanciranja določenih prometnih projektov in zagotovil, da se bodo prednostno sofinancirali projekti, ki zagotavljajo največji učinek glede trajnostne mobilnosti. CPS je smiselno izdelati tudi za manjše občine, vendar v omejenem obsegu. Vsako naselje se namreč spoprijema z različnimi prometnimi težavami, čeprav morda samo na področju hoje in kolesarjenja. Za prebivalce vsakega kraja je zelo pomembno, da imajo v naselju, v katerem živijo, zagotovljene varne površine za hojo in kolesarjenje. Namen OCPS je sprememba potovalnih navad v občinah in izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter alternativnih oblik mobilnosti zaradi zmanjšanja obsega osebnega motornega prometa. Velik delež poti prebivalcev pa ne poteka le znotraj meja občin, ampak se začne ali konča zunaj teh, zato je priporočljivo, da se v nadaljnjem procesu predvidi sodelovanje s sosednjimi občinami in usklajevanje posameznih OCPS o zadevah skupnega interesa (kot na primer javni prevoz, izposoja javnih koles, souporaba vozil, izvedba ukrepov na infrastrukturi, financiranje ukrepov in podobno).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je novembra 2023 objavilo Javni razpis za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij (oznaka JR OCPS). Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje stroškov postopka priprave OCPS. Cilj javnega razpisa je vpeljava in spodbujanje celostnega prometnega načrtovanja ter usmerjanje lokalnih skupnosti v razvoj trajnostnega prometa s pomočjo instrumentov, kot je OCPS, ki bodo podlaga za dolgoročno in sistematično izvajanje ukrepov za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na lokalni ravni.

Na podlagi razpisa je bilo na datum 10. 10. 2025 po podatkih MOPE sprejetih 132 OCPS, številne pa so bile na ta datum še v procesu priprave. Z najnovejšo generacijo OCPS je zaživel tudi dvofazni postopek presoje kakovosti OCPS, ki jo izvajajo certificirani presojevalci, ki presojajo skladnost z skladnost z Nacionalnimi smernicami za pripravo OCPS ter izpolnjevanje relevantnih minimalnih standardov. Slednji imajo v novi generaciji poudarek na vključevanju javnosti in spremljanju obveznih kazalnikov


Grafi

Slika PR19-1: Slovenske občine s sprejeto občinsko in/ali regionalno Celostno prometno strategijo (stanje 10. 10. 2025)
Viri:

MOPE (2025)

Prikaži podatke

občina

regija

število prebivalcev v začetku leta 2025

leto sprejema OCPS

leto sprejema RCPS

Ajdovščina

Goriška

19895

2017, 2025

/

Ankaran

Obalno-kraška

3446

2020

/

Apače

Pomurska

3563

2025

/

Beltinci

Pomurska

8129

2017, 2025

/

Benedikt

Podravska

2738

2025

/

Bistrica ob Sotli

Posavska

1335

2025

/

Bled

Gorenjska

8154

2017

2022

Bloke

Primorsko-notranjska

1554

2025

/

Bohinj

Gorenjska

5238

2019, 2025

2022

Borovnica

Osrednjeslovenska

4706

2018, 2025

2018

Bovec

Goriška

3004

2018, 2025

2022

Brda

Goriška

5584

2017, 2025

2015, 2022

Brežice

Posavska

24402

2017, 2025

/

Brezovica

Osrednjeslovenska

13133

2025

2018

Celje

Savinjska

49628

2017, 2025

/

Cerklje na Gorenjskem

Gorenjska

7944

2020, 2025

/

Cerknica

Primorsko-notranjska

11848

2017, 2025

/

Cerkno

Goriška

4423

2018, 2025

2022

Cerkvenjak

Podravska

2254

2025

/

Črna na Koroškem

Koroška

3012

2018

2021

Črnomelj

Jugovzhodna Slovenija

14213

2017, 2025

/

Divača

Obalno-kraška

4535

2025

/

Dobrepolje

Osrednjeslovenska

3937

2025

2018

Dobrna

Savinjska

2324

2025

/

Dobrova-Polhov Gradec

Osrednjeslovenska

8064

2020, 2025

2018

Dol pri Ljubljani

Osrednjeslovenska

6420

2025

2018

Dolenjske Toplice

Jugovzhodna Slovenija

3680

2025

/

Domžale

Osrednjeslovenska

38190

2025

2018

Dravograd

Koroška

8816

2017

2021

Duplek

Podravska

7057

2025

/

Gorenja vas-Poljane

Gorenjska

7724

2025

/

Gorje

Gorenjska

2732

2020

2022

Gornja Radgona

Pomurska

8519

2017, 2025

/

Gornji Grad

Savinjska

2549

2025

/

Grosuplje

Osrednjeslovenska

22050

2017, 2025

2018

Hajdina

Podravska

4059

2025

/

Hoče-Slivnica

Podravska

11913

2017, 2025

/

Horjul

Osrednjeslovenska

3051

2025

2018

Hrastnik

Zasavska

8820

2017

/

Hrpelje-Kozina

Obalno-kraška

5356

2025

/

Idrija

Goriška

11673

2017, 2025

2022

Ig

Osrednjeslovenska

7926

2025

2018

Ilirska Bistrica

Primorsko-notranjska

13255

2017

/

Ivančna Gorica

Osrednjeslovenska

18267

2017, 2025

2018

Izola

Obalno-kraška

16500

2017, 2025

/

Jesenice

Gorenjska

21895

2017

2022

Jezersko

Gorenjska

681

2025

/

Juršinci

Podravska

2478

2025

/

Kamnik

Osrednjeslovenska

29885

2017, 2025

2018

Kanal

Goriška

5099

/

2015, 2022

Kidričevo

Podravska

6673

2021

/

Kobarid

Goriška

4026

2025

2022

Kočevje

Jugovzhodna Slovenija

15555

2017, 2025

/

Komen

Obalno-kraška

3518

2025

/

Komenda

Osrednjeslovenska

6761

2025

2018

Koper

Obalno-kraška

54430

2017, 2025

/

Kostanjevica na Krki

Posavska

2448

2025

/

Kozje

Savinjska

3002

2019, 2025

/

Kranj

Gorenjska

57384

2017, 2025

/

Kranjska Gora

Gorenjska

5214

2021, 2025

2022

Križevci

Pomurska

3528

2019, 2025

/

Krško

Posavska

26175

2017, 2025

/

Laško

Savinjska

13047

2017, 2025

/

Lenart

Podravska

8574

2017, 2025

/

Lendava

Pomurska

10125

2017

/

Litija

Zasavska

15882

2017

2018

Ljubljana

Osrednjeslovenska

300354

2011, 2017

2018

Ljutomer

Pomurska

10955

2012, 2017, 2025

/

Logatec

Osrednjeslovenska

15071

2017, 2025

2018

Log-Dragomer

Osrednjeslovenska

3860

2025

2018

Loška dolina

Primorsko-notranjska

3506

2025

/

Lukovica

Osrednjeslovenska

6186

/

2018

Majšperk

Podravska

3983

2021

/

Maribor

Podravska

114301

2015

/

Medvode

Osrednjeslovenska

17296

2017, 2025

2018

Mengeš

Osrednjeslovenska

8684

2025

2018

Metlika

Jugovzhodna Slovenija

8572

2017, 2025

/

Mežica

Koroška

3518

/

2021

Miklavž na Dravskem polju

Podravska

7261

2017, 2025

/

Miren-Kostanjevica

Goriška

5060

2025

2015

Mislinja

Koroška

4521

2017, 2025

2021

Moravče

Osrednjeslovenska

5670

2025

2018

Moravske Toplice

Pomurska

5957

2025

/

Mozirje

Savinjska

4503

2025

/

Murska Sobota

Pomurska

18429

2008, 2017, 2025

/

Muta

Koroška

3363

2018, 2025

2021

Nazarje

Savinjska

2686

2025

/

Nova Gorica

Goriška

31906

2006, 2017, 2025

2015

Novo mesto

Jugovzhodna Slovenija

38669

2017, 2025

/

Ormož

Podravska

11849

2018

/

Piran

Obalno-kraška

18113

2017, 2025

/

Pivka

Primorsko-notranjska

6131

2018, 2025

/

Podlehnik

Podravska

1821

2021, 2025

/

Podvelka

Koroška

2228

2025

2021

Polzela

Savinjska

6629

2017, 2025

/

Postojna

Primorsko-notranjska

17532

2017, 2025

/

Prebold

Savinjska

5317

2025

/

Preddvor

Gorenjska

3934

2025

/

Prevalje

Koroška

6701

2017

2021

Ptuj

Podravska

23920

2017

/

Puconci

Pomurska

5818

2025

/

Rače-Fram

Podravska

8167

2025

/

Radenci

Pomurska

5065

2017

/

Radlje ob Dravi

Koroška

6221

2017, 2025

2021

Radovljica

Gorenjska

19373

2017

2022

Ravne na Koroškem

Koroška

11191

2017

2021

Razkrižje

Pomurska

1216

2025

/

Renče-Vogrsko

Goriška

4414

2024, 2025

2015

Ribnica

Jugovzhodna Slovenija

9854

2017, 2025

/

Ribnica na Pohorju

Koroška

1099

/

2021

Rogaška Slatina

Savinjska

11674

2017

/

Ruše

Podravska

7175

2025

/

Selnica ob Dravi

Podravska

4402

2025

/

Šempeter-Vrtojba

Goriška

6383

2017, 2025

2015

Šenčur

Gorenjska

8875

2017, 2025

/

Šentilj

Podravska

8386

2025

/

Šentjernej

Jugovzhodna Slovenija

7438

2025

/

Šentjur

Savinjska

19646

2017, 2025

/

Sevnica

Posavska

17555

2017, 2025

/

Sežana

Obalno-kraška

13729

2018

/

Škocjan

Jugovzhodna Slovenija

3577

2025

/

Škofja Loka

Gorenjska

23884

2017, 2025

/

Škofljica

Osrednjeslovenska

12124

2025

2018

Slovenj Gradec

Koroška

17067

2017

2021

Slovenska Bistrica

Podravska

26265

2017

/

Slovenske Konjice

Savinjska

15515

2017, 2025

/

Šmarje pri Jelšah

Savinjska

10512

2017, 2025

/

Šmarješke Toplice

Jugovzhodna Slovenija

3607

2025

/

Šmartno ob Paki

Savinjska

3407

2025

/

Šmartno pri Litiji

Osrednjeslovenska

5810

2025

2018

Sodražica

Jugovzhodna Slovenija

2318

2025

/

Šoštanj

Savinjska

9007

2017, 2025

/

Štore

Savinjska

4481

2019, 2025

/

Straža

Jugovzhodna Slovenija

3980

2025

/

Sveta Ana

Podravska

2376

2025

/

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Podravska

2270

2025

/

Sveti Andraž v Slov. goricah

Podravska

1184

2025

/

Sveti Jurij ob Ščavnici

Pomurska

2795

2025

/

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Podravska

2180

2025

/

Tabor

Savinjska

1789

2025

/

Tišina

Pomurska

3905

2025

/

Tolmin

Goriška

10754

2017, 2025

2022

Trbovlje

Zasavska

16002

2017

/

Trebnje

Jugovzhodna Slovenija

13695

2017, 2025

/

Tržič

Gorenjska

15110

2017

/

Trzin

Osrednjeslovenska

4026

2025

2018

Turnišče

Pomurska

3112

2025

/

Velenje

Savinjska

33930

2017, 2025

/

Velike Lašče

Osrednjeslovenska

4564

2025

2018

Veržej

Pomurska

1379

2025

/

Videm

Podravska

5612

2021

/

Vipava

Goriška

5875

2025

/

Vitanje

Savinjska

2202

2025

/

Vodice

Osrednjeslovenska

5234

2025

2018

Vojnik

Savinjska

9333

2025

/

Vransko

Savinjska

2763

2025

/

Vrhnika

Osrednjeslovenska

18206

2017

2018

Vuzenica

Koroška

2621

2025

2021

Zagorje ob Savi

Zasavska

16379

2017, 2025

/

Žalec

Savinjska

21823

2017, 2025

/

Železniki

Gorenjska

6670

2017, 2025

/

Žetale

Podravska

1318

2025

/

Žiri

Gorenjska

5106

2018

/

Žirovnica

Gorenjska

4525

2022

2022

Zreče

Savinjska

6654

2017, 2025

/

Žužemberk

Jugovzhodna Slovenija

4691

2025

/

Slika PR19-2: Karta slovenskih občin s sprejeto občinsko celostno prometno strategijo
Viri:

MOPE (2025)

Slika PR19-3: Karta slovenskih občin s sprejeto regionalno celostno prometno strategijo
Viri:

MOPE (2025)


Cilji

Delovno gradivo za Nacionalni program celostnega prometnega načrtovanja (MOPE, 2021) vsebuje naslednji cilj:

  • Do leta 2025 bodo CPS prenovile vse velike občine (mestne občine in občine z naseljem z več kot 10.000 prebivalci) in 80 % manjših občin z že sprejeto CPS.

Celostno prometno načrtovanje izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks mnogih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, Franciji in Italiji so bile CPS že pred nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem CPN in CPS in so bile vir navdiha Evropski komisiji pri aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski ravni.

Celosten pristop k izzivom prometa nadgrajuje obstoječe metode načrtovanja in ustrezno upošteva načela strateškega razmišljanja, vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima merljive koristi in opazno dodano vrednost, zaradi katerih tudi pri nas vedno več deležnikov prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za pripravo CPS kljub temu, da slednja še ni zakonsko zahtevana. Do konca leta 2025 bo tak dokument pripravila in sprejela v občinskem svetu večina (več kot 170) slovenskih občin.

Nacionalne smernice za pripravo Občinske celostne prometne strategije (MOPE, 2023) izpostavljajo naslednje prednosti CPN:

  • Boljša kakovost bivanja: Celostno načrtovanje prometa pomeni načrtovanje za ljudi in ne za avtomobile ter promet. To se odraža na primer v boljši kakovosti javnih prostorov, široki paleti različnih načinov potovanj, izboljšani varnosti, zmanjšanju količine toplogrednih plinov in podobno.
  • Pozitivni učinki na okolje in zdravje: Če nam uspe izboljšati kakovost zraka, zmanjšati hrup, ublažiti podnebne spremembe, doseči aktivno mobilnost prebivalcev (peš ali s kolesom), potem smo ustvarili pogoje za bolj zdravo skupnost in prihranke na področju zdravstva.
  • Izboljšana prometna varnost: Dokazano je, da umirjanje in zmanjševanje obsega avtomobilskega prometa ter kakovostna infrastruktura za hojo in kolesarjenje učinkovito zmanjšajo nevarnosti in število nesreč v mestu.
  • Izboljšani mobilnost in dostopnost: Celostno prometno načrtovanje vsem prebivalcem zagotovi boljšo mobilnost. S tem lajša dostopnost do posameznih območij in storitev, kar (ob drugih koristih) krepi lokalno gospodarstvo in zmanjšuje brezposelnost.
  • Izboljšana podoba občine: Občina, ki si aktivno prizadeva za celostno načrtovanje prometa, je v očeh javnosti vedno prepoznana kot bolj inovativna in napredna.
  • Odločitve, ki jih javnost podpira: S pomočjo vključevanja javnosti lahko odločitve za ali proti ukrepom na področju prometa v občinah pridobijo pomembno stopnjo »javne legitimnosti«.
  • Učinkovito naslavljanje obveznosti: Izdelava Celostnih prometnih strategij je učinkovit način nagovarjanja različnih obveznosti občine, kot so Direktiva o kakovosti zraka Evropske komisije ali nacionalni predpisi glede nadzora nad hrupom.
  • Nove in celovite politične vizije: Celostna obravnava področja prometa omogoča nastanek premišljene dolgoročne vizije zagotavljanja mobilnosti. Posebna kakovost takšne vizije sta vključenost vidikov sektorskih politik, institucij in sosednjih občin ter usklajenost s ključnimi cilji občine (gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi).
  • Izboljšanje dostopa do sredstev: Celostna prometna strategija lahko zagotovi dostop do sredstev, ki so na voljo za inovativne rešitve, in poveča konkurenčnost občine pri prijavah na razpise za nacionalna in evropska finančna sredstva.

MOPE, pristojno za prometno politiko v državi, je v zadnjih 15 letih prepoznalo ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti. Šlo je predvsem za izdelavo CPS v občinah z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh strategij, kot so: ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (parkiraj in se pelji), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost so se oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer izdelava mobilnostnih načrtov institucij, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet, zelena mestna logistika, uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti in izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Rezultat aktivnosti je bilo veliko število nov sprejetih občinskih CPS v Sloveniji – leta 2017 je CPS imelo 85 slovenskih občin v katerih je živelo 75 % prebivalcev Slovenije.

Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je zagotovilo pristojno ministrstvo v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS. S tem izobraževanjem je bila v letih 2014 – 2015 ter 2023-2024 ideja in koncept CPN prenesena na približno 100 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja, kar prav tako pomeni pomemben premik v to smer. Uveden je bil tudi sistem presoj kakovosti CPS s certificiranimi presojevalci. Z aktivno vlogo pristojnega ministrstva se je v Sloveniji zgodil pomemben preboj na tem področju.

Po podatkih MOPE je bilo na dan 10. 10. 2025 v procesu priprave OCPS, oziroma presoje kakovosti 36 občin: Črenšovci, Destrnik, Dobrovnik, Dornava, Jesenice, Kanal, Kobilje, Kostel, Lendava, Ljubljana, Ljubno, Luče, Markovci, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Naklo, Odranci, Ormož, Pesnica, Puconci, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Sežana, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Tomaž, Šentrupert, Trbovlje, Trnovska vas, Vrhnika, Zavrč.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

Delovno gradivo za Nacionalni program celostnega prometnega načrtovanja (MOPE, 2021)

Podatki za Slovenijo

Interna evidenca MOPE, 2025
 

Metodologija zbiranja podatkov:

MOPE spremlja stanje izdelave CPS v občinah glede na izvedenost presoj kakovosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

MOPE spremlja stanje izdelave CPS v občinah glede na izvedenost presoj kakovosti. V aktualni generaciji OCPS je MOPE vzpostavil postopek presoje kakovosti OCPS, ki jo izvajajo certificirani presojevalci, ki presojajo skladnost z skladnost z Nacionalnimi smernicami za pripravo OCPS ter izpolnjevanje relevantnih minimalnih standardov. Dokumenti, ki uspešno prestanejo presojo, so lahko formalno sprejeti.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število slovenskih občin s sprejeto občinsko Celostno prometno strategijo

Število

MOPE, 2025

 

2012-2025

Redno

Redno

10.10.2025

Da

Število slovenskih občin s sprejeto regionalno celostno prometno strategijo

Število

MOPE, 2025 2012-2025

Redno

Redno

10.10.2025

Da

Karta slovenskih občin s sprejeto Celostno prometno strategijo

-

MOPE, 2025 2012-2025

Redno

Redno

10.10.2025

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): ?

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  • MzI (2018): Nacionalni program celostnega prometnega načrtovanja 2018 – 2028. Predlog. Ministrstvo za infrastrukturo. Ljubljana.
  • Rupprecht Consult (2019): Guidelines for Developing and Implementing a Sustainable Urban Mobility Plan, Second Edition. Rupprecht Consult – Forschung und Beratung GmbH (editor). Cologne.
  • MOPE (2023): Javni razpis za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij (oznaka JR OCPS)
  • MOPE (2023): Potovali bomo udobneje, živeli bomo bolje. Nacionalne smernice za pripravo Občinske celostne prometne strategije. Prenovljena izdaja, usklajena z novo zakonodajo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ljubljana