Kazalec prikazuje razmerje med domačo porabo snovi ter BDP - snovna produktivnost

Snovna produktivnost je kazalec, ki odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Spada med pomembnejše kazalce spremljanja učinkovite rabe virov.  

Globalni okoljski izzivi, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj je jasno, da prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno ni vzdržen. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali pa so za gospodarstvo izgubljeni, ker jih odložimo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost.

Slovenija si je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zastavila za cilj prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije ter s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Trajnostna rast bo dosežena predvsem s korenitimi spremembami potrošniških in proizvodnih vzorcev, ki bodo omogočile boljši izkoristek virov in učinkovitejše upravljanje odpadkov.

Za delovanje gospodarstva po eni strani potrebujemo različne materiale ter energijo iz naravnih virov (fosilna goriva, kovine, biomasa,…), po drugi strani pa okolje obremenjujemo tudi z raznimi izpusti ter odpadki (slika OD6-3).

Snovna produktivnost v Sloveniji se je do leta 2007 gibala okoli 1 SKM/kg, nato pa je začela rasti in leta 2013 znašala 1, 8 SKM/kg. Zatem je rahlo nihala in v letu 2018 dosegla vrednost 1,86 SKM/kg. Na višjo snovno produktivnost vpliva predvsem nižja raba gradbenih materialov. Proizvodnja surovin za gradbeništvo (tehnični kamen ter prod in pesek) je bila po podatkih Geološkega zavoda Slovenije v letu 2018 (12.092,668 ton) za okoli tretjino nižja kot v letu 2008 (19.488.636 ton) medtem ko je bila proizvodnja ostalih nekovinskih mineralnih surovin kot so surovine za predelovalno industrijo ter surovine za industrijo gradbenega materiala bolj ali manj nespremenjena. Poraba nekovinskih mineralnih surovin ima velik vpliv na snovno produktivnost predvsem zaradi teže teh proizvodov. Najnižja je bila zato prav v letih 2006 -2007, ko smo imeli visoko gradbeno dejavnost tudi na račun dokončevanja avtocestnega križa.

Ob ponovni oživitvi gradbene aktivnosti bo nadaljnje povečevanje snovne produktivnosti težje doseči. Pričakujemo lahko, da bo izvajanje večjih gradbenih projektov, kot na primer načrtovana gradnja železniške infrastrukture, rast snovne produktivnosti upočasnilo, zato bo treba za dosego zastavljenih ciljev več pozornosti posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

Na nujnost prehoda v krožno gospodarstvo kaže tudi globalni megatrend (GMT) Okrepljeno svetovno tekmovanje za vire, ki opozarja na povečano povpraševanje po virih v prihodnosti. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od uvoza surovin, zato nas otežen dostop do njih lahko močno prizadene, saj slovenska podjetja zaostajajo za povprečjem EU pri izvajanju ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo.

Leta 2018 je bila povprečna snovna produktivnost v EU 2,1 EUR/kg, v Sloveniji pa 1,4 EUR/kg.

V zadnjih letih se v okviru koncepta krožnega gospodarstva in s tem povezanih politik na visoki ravni obravnavajo vprašanja rabe virov, proizvodnje, potrošnje in odpadkov. Cilj tega je prispevati k zaprtju snovne zanke, tako da se čim dalje ohranjajo vrednosti izdelkov, materialov in virov v gospodarstvu. Tako bi učinkovito zmanjšali količino odpadkov in uporabo surovin, kar bi zmanjšalo tudi s tem povezane pritiske na okolje.

Evropska agencija za okolje v svojem nedavnem poročilu 'Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from less’ ugotavlja, da v preteklosti v državah Evrope večinoma ni bilo postavljenih konkretnih ciljev, ki so potrebni, da se izboljša učinkovita raba virov in spodbudi krožno gospodarstvo. Kljub temu, da na prvi pogled izgleda, kot da politike o učinkoviti rabi virov, oskrbi s surovinami in krožnem gospodarstvu navidezno niso osredotočene na isto stvar, so vse tri močno povezane in se medsebojno podpirajo. Učinkovita raba virov in oskrba s surovinami obravnava povezave med naravo in evropskim socialno-ekonomskim sistemom, krožna ekonomija pa naslavlja sam družbeno-ekonomski sistem.

Iz poročila izhaja tudi, da bi splošno sprejeti kazalci, ki bi skladno obravnavali različne vidike krožnega gospodarstva pripomogli k izboljšanju sprejemanja in uporabe ciljev na tem področju. Prav tako pa bi bila nujna uvedba boljšega sistema spremljanja teh problematik.