[PG03] Stanovanja
Ključno sporočilo
Gradnja stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. V letu 2009 smo imeli več kot 838 tisoč stanovanj. Največ stanovanj, 30 % je bilo dokončanih v osrednjeslovenski, 17 % v podravski in najmanj, 1 % v zasavski regiji. Povprečna površina stanovanj je v letu 2009 merila 77 m2. Dobra polovica vseh stanovanj se nahaja v mestnih naseljih in merijo povprečno 71,5 m2. V ruralnih naseljih so stanovanja za okoli 12 m2 večja.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje števila stanovanj in prebivalstva, velikost, število, povprečno površino in starost stanovanj ter povprečno število oseb v stanovanju.
Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje in ima eno sobo ali več z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo, kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali pa je brez pomožnih prostorov in ima vsaj en posebni vhod. Upoštevana so vsa naseljena, nenaseljena in stanovanja za občasno rabo (definicija Statističnega urada Republike Slovenije). Zajeti so vsi prostori, ki so namenjeni bivanju v različnih stavbah (bloki, stolpnice, individualne hiše,…).
Grafi
Statistični urad RS: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1971, 1981, 1991 in 2002; od 2003 dalje: Statistični urad RS: Prebivalstvo in Stanovanjski sklad, 2010
| 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | - | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| stanovanja | število | 477273 | 607682 | 683137 | 784912 | 791268 | 797981 | 805203 | 812370 | 820400 | |
| stanovanja | index (1971=100) | 100 | 127 | 143 | 164 | 166 | 167 | 169 | 170 | 172 | |
| prebivalci | število | 1727137 | 1891864 | 1913355 | 1964036 | 1996433 | 1997590 | 2003358 | 2010377 | 2025866 | |
| prebivalci | index (1971=100) | 100 | 110 | 111 | 114 | 116 | 116 | 116 | 116 | 117 | |
| 2008 | 2009 | ||||||||||
| stanovanja | število | 830047 | 838252 | ||||||||
| stanovanja | index (1971=100) | 174 | 176 | ||||||||
| prebivalci | število | 2032362 | 2046976 | ||||||||
| prebivalci | index (1971=100) | 118 | 119 |
Statistični urad RS; Dokončana stanovanja po številu sob in površini, 2010
| Enosobna | Dvosobna | Trisobna | Štirisobna | Pet- in večsobna | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2002 | število | 963 | 1202 | 1767 | 1498 | 1835 |
| 2003 | število | 819 | 1221 | 1440 | 1373 | 1714 |
| 2004 | število | 945 | 1501 | 1600 | 1359 | 1599 |
| 2005 | število | 880 | 1701 | 1809 | 1445 | 1681 |
| 2006 | število | 982 | 1392 | 1651 | 1552 | 1961 |
| 2007 | število | 1102 | 1798 | 1803 | 1616 | 2038 |
| 2008 | število | 1293 | 2396 | 1986 | 1720 | 2576 |
| 2009 | število | 1061 | 1700 | 1830 | 1550 | 2420 |
Statistični urad RS: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; Stanovanjski sklad, 2010, Prebivalstvo, 2010
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| stanovanja | število | 791268 | 797981 | 805203 | 812370 | 820400 | 830047 | 838252 |
| Stanovanja | index (2003=100) | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 |
| Povprečna površina | m2 | 75 | 76 | 76 | 76 | 77 | 77 | 77 |
| Povprečna površina na osebo | m2 | 30 | 30 | 31 | 31 | 31 | 31 | 32 |
| Povprečno število oseb v stanovanju | število | 3 | 2 | 2 | 2 | 3 | 2 | 2 |
| Povprečna površina | index (2003=100) | 100 | 100 | 101 | 101 | 102 | 102 | 103 |
| Povprečna površina na osebo | index (2003=100) | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 |
| Povprečno število oseb v stanovanju | index (2003=100) | 100 | 96 | 96 | 96 | 100 | 96 | 96 |
Statistični urad RS, Stanovanjski sklad, Stanovanja po letu zgraditve po občinah Slovenije, 2010
| do 1945 | 1946-1970 | 1971-1980 | 1981-1990 | 1991-2000 | 2001-2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Starost stanovanj | število | 181149 | 220235 | 185340 | 127494 | 54946 | 69088 |
| Starost stanovanj | (%) | 22 | 26 | 22 | 15 | 7 | 8 |
Statistični urad RS, Gradnja stanovanj in stanovanjski sklad, Slovenija, 2010 (29. September 2010, Prva objava)
Cilji
• ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbujati izboljšanje energijske učinkovitosti stavb,
• spodbujati tehnološki razvoj na področju gradbenih in drugih materialov, stavbnega
pohištva, energetskih tehnologij in sistemov, informacijskih tehnologij itd.
Komentar
Področje človekovega bivanja oziroma njegovo primarno življenjsko okolje ima največji okoljski odtis, saj prispeva prek 40 % toplogrednih plinov in ustvarja velike količine odpadkov. Stanovanja in z njimi povezana gradnja vplivajo na okolje že med gradnjo, v dobi uporabe in po njej. Med gradnjo predvsem zaradi rabe naravnih virov za različne gradbene materiale in izdelke ter porabo energije, v dobi uporabljanja stanovanj s porabo električne energije in rabo fosilnih goriv za ogrevanje in toplo vodo, po uporabi pa okolje obremenjujejo z materiali, ki so postali odpadek. V Sloveniji gradbeni odpadki predstavljajo šestino vseh nastalih odpadkov.
Število stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Od leta 1971 do leta 2009 je število stanovanj naraslo za 76 %, število prebivalcev pa le za 19 %. Polovica vseh stanovanj je bila zgrajena po letu 1971. Stanovanjska gradnja je bila najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo ob koncu leta 2009 imeli 838.252 stanovanj. V letu 2009 je bilo dokončanih 8561 stanovanj, kar je bilo 2 % več kot leta 2007, vendar 15 % manj kot leta 2008. Največ stanovanj je bilo leta 2009 dokončanih v osrednjeslovenski regiji (30 % vseh) - predvsem v občinah Ljubljana (830, v letu 2008 1.561,) ter Logatec (395). V podravski regiji je bilo dokončanih nekaj manj (17 % vseh) stanovanj, predvsem v Mariboru (378) in Slovenski Bistrici (208). Najmanj stanovanj so dokončali v zasavski regiji (0,5 % vseh). Podobno kot prejšnja leta je bila tudi večina v letu 2009 dokončanih stanovanj pridobljena z novogradnjo (91 %).
Prevladuje gradnja velikih stanovanj, v letu 2009 je bilo 46 % dokončanih stanovanj s štirimi sobami ali več. Povprečna površina vseh stanovanj je v letu 2009 merila 77 m2. V mestih, kjer je dobra polovica vseh stanovanj, le ta merijo povprečno 71,5 m2. V ruralnih naseljih pa stanovanja merijo v povprečju dobrih 12 m2 več kot stanovanja v mestnih naseljih. Povprečna površina stanovanj na osebo po letu 2004 presega 30 m2 na osebo, povprečno število oseb v stanovanju pa je 2,5.
V letu 2009 je bilo 20 % stanovanj brez centralne kurjave, 7 % pa brez kopalnice. Skoraj polovica stanovanj (hiš in blokov) je starih in so izolirana zelo slabo ali sploh nič, zato so toplotne izgube velike. Večina stanovanj v večstanovanjskih stavbah niti nima števcev, s katerimi bi lahko nadzorovali temperaturo v prostorih in porabo vode. Sistemi daljinskega ogrevanja so pogosto neprilagojeni tako na vremenske pogoje (spreminjanje temperature ogrevanja glede na toplejše vreme), kakor tudi na potrebe v posameznih stanovanjskih enotah (boljša izolacija, število sob ipd.). Nove tehnologije in učinkovitost ogrevalnih naprav so se v zadnjem desetletju močno razširile, istočasno pa se je povečalo število in površina stanovanj.
Študija Evropske agencije za okolje (Environmental Pressures from European Consumption and Production, 2009; po podatkih Eurostata za izbrane države) kaže, da gradnja stanovanj z infrastrukturo prispeva 0,8 ton ekvivalentov CO2 toplogrednih plinov na osebo in porabi 4,3 tone naravnih virov na osebo, predvsem za proizvodnjo cementa, stekla, opek, jekla, aluminija idr.
Z izolacijo ovoja stavbe (zunanjih sten), kar je navadno sicer velika naložba, lahko dosežemo velike pozitivne okoljske in finančne učinke. Enako pomembna so učinkovita okna in izolacija podstrešij, kjer so naložbe že nižje, dolgoročni prihranek energije in zmanjšanje stroškov pa sta tudi tu velika. Slovenija je tako v preteklih letih v okviru slovenskega finančnega sklada – Ekosklada dodeljevala nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v sončne ogrevalne sisteme, celovite obnove eno- ali dvostanovanjskih stavb in nizko energijske oziroma pasivne novograjene stanovanjske objekte in nekatere posamezne ukrepe v okviru obnove obstoječih stanovanjskih stavb.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po:
Direktivi 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb ter Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopis 2006 (Popis prebivalstva od leta 1971, 1981, 1991, 2002)
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Gradbeništvo > Gradnja stanovanj in Stanovanjski sklad (po letu 2003)
- Prva objava > Gradnja stanovanj in stanovanjski sklad, Slovenija, 2009
- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Prebivalstvo > Število prebivalcev, statistične regije > Starost in spol
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 1971-2009. Vir podatkov je desetletno zbiranje podatkov na podlagi popisa prebivalstva med leti 1991 in 2002 ter letno zbiranje podatkov z bilanco stanovanjskega sklada po letu 2003.
Viri podatkov v tabelah od 1 do 3 so do leta 2002 povzeti iz popisa prebivalstva (od leta 1971 je zbiranje podatkov o stanovanjih v Republiki Sloveniji redno vključeno v popise prebivalstva). S popisom 2002 so bila zajeta vsa stanovanja na ozemlju Republike Slovenije (naseljena, nenaseljena, za občasno uporabo) ter drugi naseljeni prostori, ki so se v času popisa uporabljali za prebivanje (naseljeni poslovni prostori, zasilno naseljeni prostori). V Popis 2002 je Statistični urad prvič vključil tudi stavbo kot samostojno popisno enoto. Popisane so bile vse stavbe s stanovanji in drugimi naseljenimi prostori, ki so se v času popisa uporabljali za prebivanje.
Zajeta niso bila stanovanja v lasti tujih držav in stanovanja, namenjena izključno za oddajanje turistom.
Podatki so povzeti po Statističnem letopisu 2006. Podatki popisa Statističnega urada RS v sodelovanju z Geodetsko upravo RS so v obdelavi in bodo na voljo leta 2011.
Podatki od leta 2003 dalje, so podatki povzeti po bilanci stanovanjskega sklada, ki je kombinacija podatkov o stanovanjih, zbranih s Popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002, in podatkov, ki so bila zbrana z rednimi statističnimi raziskovanji. Vir podatkov o novo pridobljenih stanovanjih so ocene, ki so bile izračunane na podlagi podatkov Mesečnega vprašalnika Statističnega urada RS o dovoljenju za gradnjo stavbe (GRAD-GD/M). Vir podatkov o stanovanjih, ki so se prenehala uporabljati v stanovanjski namen ali so bila porušena, je Mesečni vprašalnik o dovoljenju za rušitev ali spremembi namembnosti stanovanja (GRAD-RS/M).
V izračunu so zajeta vsa stanovanja na območju Republike Slovenije (naseljena, nenaseljena, za občasno uporabo). Praviloma so zajeta samo dokončana stanovanja, v katerih so bila opravljena vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela. Izjemoma so bila ob popisu zajeta tudi nedokončana stanovanja, če so jih gospodinjstva uporabljala za stalno bivanje. Upoštevan pa je bil le tisti del stanovanja, ki so ga ob popisu uporabljali za bivanje, ne glede na to, do katere stopnje je bil objekt dokončan.
Skladno z definicijami popisa stanovanj 2002 so upoštevana tudi stanovanja za občasno uporabo (počitniška stanovanja), niso pa upoštevana stanovanja v stanovanjskih stavbah za posebne namene (na primer v domovih, internatih in podobno).
V prikazanih podatkih niso upoštevani zasilno naseljeni prostori (poslovni prostori, barake, kleti, podstrešja itd.) ter skupinska stanovanja (domovi, internati itd.). Prav tako niso zajeta stanovanja v lasti tujih držav in stanovanja, namenjena izključno za oddajanje turistom.
Leto zgraditve stavbe je leto, v katerem je bila stavba zgrajena. Za stavbe, ki so bile poškodovane ali skoraj uničene, a so bile pozneje prenovljene, je upoštevano leto prenove.
Metodološke razlike:
V rezultatih za leta 1999–2001 so v skupnem številu stanovanj upoštevana samo naseljena in nenaseljena stanovanja, ne pa tudi stanovanja, ki se uporabljajo le občasno. Od leta 2002 pa so v skupnem številu stanovanj zajeta naseljena in nenaseljena stanovanja in tudi stanovanja za občasno rabo.
Metodologija obdelave podatkov:
Gibanje števila stanovanj: podatki so preračunani na indeks z izhodiščnim letom 1971.
Velikost stanovanj: na sliki so prikazana štiri izbrana leta (zadnji dve razpoložljivi, srednje in prvo razpoložljivo leto)
Število stanovanj: uporabljeni so bili podatki o številu stanovanj, povprečni površini stanovanj, povprečni površini na osebo ter povprečnem številu oseb v stanovanju: podatki so preračunani na indeks z izhodiščnim letom 2003.
Starost stanovanj: glede na leto izgradnje so bile zgradbe uvrščene v posamezna obdobja.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Slabosti: Podatki iz popisov (1971, 1981, 1991, 2002) ter podatki za obdobje 2003-2009 niso neposredno primerljivi zaradi različne metodlogije zbiranja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura :
o EEA, 2009: Environmental Pressures from European Consumption and Production, A study in integrated environmental and economic analysis
o EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija
o Socialni razgledi 2008, 2009. Urad za makroekonomske analize in razvoj.