KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,5, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne. V strukturi porabe goriv še naprej prevladujejo fosilni viri, ki so leta 2023 predstavljali kar 77 % vseh goriv v sistemih DO. Kljub temu torej, da je velik del toplote proizveden v energetsko učinkovitih sistemih DO, so izpusti TGP iz teh sistemov veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.


Kazalnik delež oskrbe s toploto iz energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO) prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizvedene iz sistemov DO, ki so energetsko učinkoviti v skladu s 50. členom Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE)[1]. Ta določa, da so sistemi DO energetsko učinkoviti takrat, kadar je na letni ravni: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije (OVE), (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ali (iv) vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej. Kazalnik je definiran kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO.

 


[1]        Uradni list RS, št. 158/20

 


Grafi

Slika PO28-1: Delež toplote, proizvedene v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO) ter delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih DO in njegove indikativne ciljne vrednosti
Viri:

Agencija za energijo, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Delež toplote, proizvedene v energetsko učinkovitih sistemih DO [%] Ciljne vrednosti za delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih DO [%] Delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih DO [%]
2016 83,95 15,71
2017 82,57 22,99
2018 82,55 22,82
2019 81,24 13,32
2020 85,54 17,18 17,18
2021 84,68 18,18 18,52
2022 86,71 19,18 20,71
2023 87,67 20,18 21,16
2024 21,18
2025 22,18
2026 23,18
Slika PO28-2: Struktura proizvodnje toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih daljinskega ogrevanja v obdobju 2016–2023
Viri:

Agencija za energijo, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Odvečna toplota [%] Geotermalna energija [%] Lesna biomasa [%] SPTE OVE [%]
2016 0 0,21 5,09 10,41
2017 0,22 0,20 4,66 17,91
2018 0,29 0,22 7,27 15,04
2019 0,22 0,20 4,55 8,35
2020 0,36 0,22 7,28 9,33
2021 0,41 0,22 7,68 10,21
2022 0,44 0,24 8,07 11,96
2023 0,41 0,22 9,21 11,32
Slika PO28-3: Struktura porabe goriv v vseh sistemih daljinskega ogrevanja v obdobju 2016–2023
Viri:

Agencija za energijo, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ostalo [TJ] Odvečna toplota [TJ] Geotermalna energija [TJ] UNP+ELKO [TJ] Odpadki [TJ] Lesna biomasa [TJ] Zemeljski plin [TJ] Premog [TJ]
2016 17,54 0 17,07 122,66 305,21 2214,65 3578,94 7553,61
2017 6,34 0 17,68 151,18 346,14 2040,92 4277,32 9030,03
2018 8,10 0 19,35 148,73 378,15 2099,56 3962,87 8998,96
2019 6,34 244,48 17,68 151,18 346,14 2040,92 4277,32 9030,03
2020 4,50 31,39 19,00 127,01 379,16 2331,32 5333,63 6875,79
2021 4,82 39,22 21,48 184,10 400,47 2679,47 4868,87 7270,26
2022 2,79 38,26 21,11 484,35 407,65 2562,02 4028,05 6293,18
2023 7,50 32,73 17,82 116,69 410,27 2333,59 5003,82 4498,89

Cilji

Zahteve za energetsko učinkovite sisteme DO iz ZURE so do konca leta 2027 še skladne s 26. členom prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti (EED)[1]. S ciljem, da bi leta 2050 dosegli, da bi se v sistemih DO toplota zagotavljala samo iz OVE, OT ali z njihovo kombinacijo, se bodo zahteve za energetsko učinkovitost sistemov DO v prihodnosti večkrat dodatno zaostrile. V obdobju do leta 2030 je z EED sprememba predvidena s 1. januarjem 2028, ko se zaostrujejo zahteve glede deleža toplote iz soproizvodnje ter kombinacije trajnostnih virov:

  1. vsaj 50 % toplote iz OVE,
  2. vsaj 50 % odvečne toplote,

(iii)   vsaj 50 % toplote iz OVE in OT,

(iv)  vsaj 80 % toplote iz SPTE z visokim izkoristkom,

(v)   vsaj 50 % toplote iz OVE, SPTE z visokim izkoristkom in/ali odvečne toplote, pri čemer mora biti delež toplote iz OVE najmanj 5-odstoten.

Dodatno cilje za daljinsko ogrevanje in hlajenje zastavlja tudi Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Direktiva OVE)[2]. Cilj, ki je letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih DO za vsaj 2,2 odstotni točki kot letno povprečje, izračunano za obdobje 2021–2030, povzema tudi Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije iz leta 2024 (NEPN 2024). Cilj je tako povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih DO za vsaj 2 do 3 % letno in do leta 2030 doseganje vsaj 25- do 40-odstotnega deleža te proizvodnje. Cilj v NEPN iz leta 2020 pa je izboljšanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih DO za vsaj eno odstotno točko letno z začetkom glede na stanje leta 2020. Na podlagi NEPN 2020 je ciljna vrednost deleža za leto 2025 ocenjena na 22 %, za leto 2030 pa na 27 %. Pri NEPN 2024 smo predpostavili več možnih ciljnih scenarijev. Ob upoštevanju letne rasti za 2 odstotni točki, je vrednost deleža za leto 2025 ocenjena na 27 %, za leto 2030 pa na 37 %. Če kot cilj predpostavimo leta 2030 doseganje ciljnega deleža 25 %, je vrednost deleža za leto 2025 ocenjena na 21 %. Če pa kot cilj predpostavimo leta 2030 doseganje ciljnega deleža 40 %, je vrednost deleža za leto 2025 ocenjena na 29 %.

 


[1]     Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev)

[2]     Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter rzveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652

 


Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih DO proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju 2016–2023. Glede na prejšnje leto se je delež povečal za 1 odstotno točko, glede na leto 2016 pa za 3,8 odstotnih točk. Delež v opazovanem obdobju niha v razponu med 81 in 88 %.

V strukturi proizvedene toplote so tudi leta 2023 največ, 52,7 %, prispevale enote SPTE na fosilna goriva. Glede na leto 2016 se je njihov delež zmanjšal za 20,6 odstotnih točk. V istem obdobju se je najbolj povečal delež toplote, proizvedene v kotlih na zemeljski plin in druge fosilne vire[1], za 10,7 odstotnih točk, delež toplote iz lesne biomase in SPTE na OVE pa za 5 odstotnih točk. Spodbudno je tudi postopno povečevanje deleža OT. Z vidika doseganja ciljev na področju OVE in prehoda v nizkoogljično družbo bi bilo bolje, da bi se čim več toplote iz SPTE na fosilna goriva nadomestilo s toploto iz OVE ali odvečno toploto. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 0,5 odstotne točke, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne. Največji delež toplote iz OVE so prispevali sistemi SPTE na OVE, 11,3 % vse proizvedene toplote v sistemih DO, in pa kotli na lesno biomaso z 9,2 %. 

V strukturi goriv v sistemih DO se je delež premoga leta 2023 glede na leto prej močno zmanjšal, in sicer s 45,5 na 36,2 %, se je pa delež zemeljskega plina povečal z 29,1 % na 40,3 %. Delež utekočinjenega naftnega plina (UNP) in ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) se je zmanjšal za 2,6 odstotne točke, delež lesne biomase pa povečal za 0,3 odstotne točke. Skupaj so fosilni viri leta 2023 predstavljali 77,4 % vseh goriv v sistemih DO, lesna biomasa pa 18,8 %. Kljub temu torej, da je velik del toplote, skoraj 88 %, proizveden v energetsko učinkovitih sistemih DO, so izpusti TGP iz teh sistemov veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE

 


[1]     Povečanje je predvsem posledica energetske krize in težav pri oskrbi z zemeljskim plinom.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji do leta 2030 so povzeti po Zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE), Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Direktiva OVE) iz leta 2018, Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije iz leta 2020 (NEPN 2020) in Posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije iz leta 2024 (NEPN 2024).

 

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke o stanju in delovanju sistemov za daljinsko ogrevanje in hlajenje zbira Agencija za energijo neposredno od distributerjev toplote. Agencija letno objavlja seznam energetsko učinkovitih sistemov DO za preteklo leto, obširneje pa oskrbo s toploto iz vseh sistemov DO predstavlja v letnih poročilih o stanju na področju energetike v Sloveniji.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalnik delež oskrbe s toploto iz energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO; %) prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizveden iz sistemov DO, ki so energetsko učinkoviti v skladu s 50. členom ZURE. Izračuna se ga kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO. V okviru kazalnika spremljamo tudi delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih DO (%), ki prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizveden iz OVE ali pridobljen iz odvečne toplote v vseh sistemih DO. Izračuna se ga kot razmerje med proizvedeno toploto iz OVE in odvečno toploto in vso toploto, proizvedeno v sistemih DO. Za izračun, oba deleža se spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • toplota, proizvedena v energetsko učinkovitih sistemih DO (GWh). Vrednost se izračuna na podlagi podatkov Agencije za energijo o tipu proizvodne naprave, vrsti goriva in proizvedeni toploti. Upošteva se sisteme v katerih je toplota proizvedena na energetsko učinkovit način, skladen s 50. členom ZURE;
  • proizvedena toplota iz OVE in odvečna toplota iz vseh sistemov DO (GWh). V izračunu na podlagi podatkov Agencije za energijo se (zaenkrat) upošteva toploto proizvedeno v sistemih SPTE na OVE, toploto proizvedeno iz lesne biomase in geotermalne energije ter odvečno toploto;
  • toplota, proizvedena v vseh sistemih DO (GWh).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Toplota, proizvedena v energetsko učinkovitih sistemih DO

GWh

Agencija za energijo

2016−2023

maja za preteklo leto

letno

28. 11. 2024

ne

Proizvedena toplota iz OVE in odvečna toplota v vseh sistemih DO

GWh

Agencija za energijo

2016−2023

maja za preteklo leto

letno

28. 11. 2024

ne

Toplota, proizvedena v vseh sistemih DO

GWh

Agencija za energijo

2016−2023

maja za preteklo leto

letno

28. 11. 2024

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni