KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.


Raba obnovljivih virov energije (OVE) v prometu zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov (TGP). Pri rabi tekočih biogoriv nastajajo izpusti TGP, vendar se to gorivo obravnava kot CO2 nevtralno, kar pomeni, da se izpustov CO2 v evidencah ne upošteva. Ker izpusti TGP nastajajo tudi pri proizvodnji biogoriv, poleg tega pa se s proizvodnjo biogoriv lahko povzroča drugo okoljsko škodo, se v deležu OVE upošteva samo biogoriva, ki so bila pridobljena na trajnosten način. Raba električne energije v prometu ne povzroča izpustov, vendar pa izpusti nastajajo pri njeni proizvodnji. V deležu OVE se zato upošteva samo električna energija, ki je proizvedena iz OVE. Poleg izboljšanja učinkovitosti, spremembe strukture prevozov ter zmanjšanja potreb po prevozih, je to zelo pomemben element zmanjševanja izpustov iz prometa. Sporočilno je kazalnik Delež OVE v energiji goriv za pogon vozil identičen kazalniku ogljična intenzivnost prometa, zato slednjega ne prikazujemo posebej. S povečevanjem deleža OVE se ogljična intenzivnost prometa zmanjšuje in obratno. Delež se izračuna kot kvocient rabe obnovljivih virov v prometu in rabe motornega bencina, dizla, biogoriv in električne energije v prometu. K rabi obnovljivih virov energije se prištevajo tekoča in plinasta biogoriva, OVE del električne energije ter OVE del vodika.


Grafi

Slika PO03-1: Gibanje deleža OVE v prometu v obdobju 2005−2023 in ciljni delež OVE, od l.2021 po NEPN
Viri:

 Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Delež OVE v prometu [%] Ciljni delež OVE [%]
2005 0,83
2006 1,06
2007 1,47
2008 1,77
2009 2,25
2010 3,12
2011 2,48
2012 3,25 3,26
2013 3,77 4,10
2014 2,88 4,95
2015 2,24 5,79
2016 1,60 6,63
2017 2,57 7,47
2018 5,48 8,32
2019 7,98 9,16
2020 10,91 10
2021 10,64 10,60
2022 7,99 10,70
2022 10,02 10,70

Cilji

V projekcijah izpustov toplogrednih plinov do leta 2020, ki so bile podlaga za pripravo OP TGP, je bilo predpostavljeno, da bo Slovenija leta 2020 dosegla 10-odstotni delež OVE v prometu, kar je bilo skladno s ciljem v Direktivi OVE (2009/28/ES). Ciljne vrednosti za vmesna leta so bile določene z linearno interpolacijo. Za leto 2030 je v NEPN 2024 zastavljen neobvezujoči cilj, in sicer 26-odstotni delež OVE v prometu. Tudi tukaj so ciljne vrednosti za vmesna leta določene z linearno interpolacijo, pri čemer je vrednost za leto 2025 določena na podlagi projekcij.


Delež OVE v prometu se je v obdobju 2005−2013 povečeval, v letih 2014, 2015 in 2016 pa se je stanje znatno poslabšalo. Zaostajanje za indikativnim letnim ciljem je v letu 2016 že znašalo 5 odstotnih točk. V letu 2021 se je delež OVE v prometu že peto leto zaporedoma povečal. V letu 2022 se je delež močno zmanjšal in v tem letu zaostal 2,7 odstotnih točk za indikativnim ciljem. Zmanjšanje je bilo posledica nižje stopnje primešavanja distributerjev, ker so imeli s strani države odpustek zaradi visokih cen pogonskih goriv. V letu 2023 se je ponovno povečal vendar še vedno zaostal 0,7 odstotnih točk za indikativnim ciljem.  Povečevanje deleža OVE je v največji meri posledica večjega primešavanja biogoriv (zlasti biodizla) kot rezultat sprejema spremenjene uredbe o oblikovanju cen reguliranih naftnih derivatov leta 2017, ki pri izračunu cene reguliranih goriv uvaja tudi dodatek za biokomponento, kar omogoča distributerjem goriv, da del stroškov za biogoriva prenesejo v končno ceno goriv. Delež biogoriva v deležu OVE v prometu je v letu 2023 znašal slabih 8 odstotnih točk, 1,7 odstotnih točk je znašal prispevek električne energije v železniškem prometu in 0,3 odstotnih točk v cestnem prometu.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji do leta 2020 so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), do leta 2030 pa po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) sprejetem leta 2024.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke za Slovenijo zbira SURS na podlagi Zakona o državni statistiki. Podatke o porabi biogoriv pridobi od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki so mu distributerji goriv dolžni vsako leto poročati skladno z Uredbo o obnovljivih virih energije v prometu.

Metodologija obdelave podatkov:

Delež obnovljivih virov energije v prometu (%) se izračuna kot kvocient rabe obnovljivih virov energije v prometu in vsote rabe motornega bencina, dizelskega goriva, tekočih in plinastih biogoriv ter električne energije v prometu. K obnovljivim virom energije se prištevajo tekoča biogoriva, plinasta biogoriva, OVE električna energija v prometu (zmnožek celotne rabe električne energije v prometu in deleža OVE v proizvodnji električne energije) ter vodika obnovljivega izvora. Z letom 2021 je z uveljavitvijo direktive OVE iz leta 2018 (2018/2001/EU) prišlo do spremembe v metodologiji in sicer so se spremenili multiplikativni faktorji: tekoča biogoriva iz priloge IX se upoštevajo s faktorjem 2, raba električne energije iz OVE v cestnih vozilih s faktorjem 4 (prej faktor 2,5), raba električne energije iz OVE v železniškem prometu s faktorjem 1,5 (prej s faktorjem 1) ter raba biogoriv v pomorstvu in letalstvu s faktorjem 1,2.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež OVE v prometu

%

SURS (podatek dostopen na spletni strani SiStat; (Energetski kazalniki, Slovenija, letno)

Podroben izračun je dostopen na EUROSTAT spletni strani

2005–2023

podatki so na voljo oktobra za preteklo leto

enkrat letno

20. 8. 2025

/

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 


Related indicators