KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] Večsektorski
  4. Spodbujanje eko-inovacij za prehod v nizko ogljično družbo

[PO26] Spodbujanje eko-inovacij za prehod v nizko ogljično družbo
Responses

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija je v zadnjem desetletju močno izboljšala indeks eko-inovacij, predvsem zaradi rasti znanstvenih publikacij, vendar še vedno ostaja nekoliko pod povprečjem EU, saj se je zmanjšalo število patentov in izvoz okoljskega blaga ter storitev. Kljub napredku je razkorak z EU v letu 2024 predstavljal 4,7 %.

Indeks vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Kazalnik spodbujanje inovacij za prehod v nizko ogljično družbo omogoča na podlagi indeksa eko inovacij primerjavo uspešnosti držav članic EU na področju raziskav in inovacij, ter prikazuje relativne prednosti in slabosti njihovih raziskovalnih in inovacijskih sistemov. Državam lahko pomaga pri oceni stanja na področju raziskav in inovacij ter jim lahko služi kot opora pri nadaljnjih odločitvah, na katerih področjih naj v prihodnje okrepijo svoja prizadevanja, da bi povečale svojo inovacijsko učinkovitost. Kazalnik med eko inovacije uvršča vse inovacije, ki prispevajo k zelenemu trajnostnemu gospodarstvu, pomagajo zmanjševati okoljski vpliv, povečujejo odpornost gospodarstva ali vključujejo učinkovitejšo uporabo virov. Kazalnik indeks eko inovacij, ki ga spremlja Evropska agencija za okolje, vključuje 12 kazalnikov iz naslednjih petih tematskih področij:

  • vložek v eko inovacije (finančne in človeške naložbe v eko inovativne dejavnosti);
  • eko inovacijske dejavnosti podjetij;
  • rezultati eko inovacij (dejavnost na področju patentov in znanstvenih publikacij);
  • rezultati učinkovitosti uporabe virov (produktivnost materiala, produktivnost vode, produktivnost energije …);
  • družbeni in ekonomski učinki eko inovacij.

Grafi

Slika PO26-1: Indeks eko-inovacij Slovenije in EU-27
Viri:

EEA, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
EU-27 Slovenija
2014 100 85
2015 102 93
2016 104 97
2017 104 95
2018 107 93
2019 108 101
2020 110 109
2021 115 113
2022 119 117
2023 124 115
2024 128 122

Cilji

Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena. Stremi se k vedno boljšemu rezultatu. Cilj iz Posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024)[1] v okviru V. razsežnosti Raziskave, inovacije in konkurenčnost se zasleduje povečanje vlaganj v raziskave in razvoj. V primerjavi z NEPN 2020[2] se je cilj vlaganj v raziskave in razvoj povečal s 3,0 % BDP na 3,5 % BDP do leta 2030. V Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)[3] je med usmeritvami pri politikah in ukrepih za raziskave, razvoj in inovacije do leta 2050 navedeno tudi, da bo Slovenija še naprej spodbujala interdisciplinarne študije in projekte, dodatno pa sredstva še intenzivneje usmerjeno namenjala za aplikativne projekte (tehnološke in družbene) in eko inovacije, ki bodo zagotavljali prehod v podnebno nevtralno družbo, in največjo učinkovitost teh inovacij. To področje bo opredelila tudi kot eno prednostnih področij raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji.

 

[1]     NEPN 2024, Vlada RS, december 2024
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn2024_final_dec2024.pdf)

[2]     NEPN 2020, Vlada RS, februar 2020
https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

[3]     http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131

 

Inovacije za prehod v nizko ogljično družbo se v Sloveniji postopoma izboljšujejo. V obdobju 2014–2024 se je indeks povečal za 42,3 %. Indeks eko-inovacij Slovenije se je izboljšal tako v letu 2023 kot tudi v letu 2024, vendar še vedno ostaja pod povprečjem EU, pri čemer je razkorak z EU predstavljal 4,7 % v letu 2024. Slovenija se uvršča v skupino držav s povprečno uspešnostjo na področju eko inovacij.

V zadnjem desetletju je Slovenija dosegla znatno rast, predvsem zaradi močnega izboljšanja na področju znanstvenih publikacij v primerjavi z evropskim povprečjem. Kljub temu se je v obdobju 2014–2024 zmanjšalo število patentov ter izvoz blaga in storitev iz okoljskega sektorja, kar lahko pojasnjuje, zakaj se kljub napredku razkorak z EU ni zmanjšal.

Tabela 9:    Indeks eko inovacij Slovenije in EU-27 v obdobju 2014−2024 (Vir: EUROSTAT)

 

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

EU-27

100

102

104

104

107

108

110

115

119

124

128

Slovenija

85

93

97

95

93

101

109

113

117

115

122

Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji za ta kazalnik niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalnik se izračunava v skladu z metodologijo Evropske agencije za okolje, katere podrobnosti so navedene pod Metodologijo obdelave podatkov.

Metodologija obdelave podatkov:

Evropska agencija za okolje (EEA) spremlja kazalnik indeks eko inovacij, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij:

  • vložek v eko inovacije (finančne in človeške naložbe v eko inovativne dejavnosti);
  • eko inovacijske dejavnosti podjetij;
  • rezultati eko inovacij (dejavnost na področju patentov in znanstvenih publikacij);
  • rezultati učinkovitosti uporabe virov (produktivnost materiala, produktivnost vode, produktivnost energije …);
  • družbeni in ekonomski učinki eko inovacij.

Kazalnik med eko inovacije uvršča vse inovacije, ki prispevajo k zelenemu trajnostnemu gospodarstvu, pomagajo zmanjševati okoljski vpliv, povečujejo odpornost gospodarstva ali vključujejo učinkovitejšo uporabo virov.

 

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Indeks eko-inovacij

indeks (EU-27 v letu 2014 = 100)

EUROSTAT in drugi mednarodno priznani viri, kot sta OECD in Združeni narodi

2014−2024

koledar objave ni na voljo

letno

14. 8. 2025

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

 

Datum zadnje osvežitve
03.12.2025
Avtor(ji)

Ana Marija Spindler, IJS-CEU, pripravila v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja podnebnih ciljev in ciljev varstva zraka za MOPE

​​