[OD13] Odpadna embalaža (spremljano do 2016)
Ključno sporočilo
Količina nastale odpadne embalaže se v zadnjih letih giblje okoli 100 kg na prebivalca letno. V letu 2014 je prebivalec Slovenije proizvedel 102 kg odpadne embalaže, kar je nekaj kilogramov več kot v predhodnih štirih letih.
Predelava odpadne embalaže v povprečju narašča in je v letu 2014 znašala 88 %. Prav tako narašča reciklaža, ki je v letu 2014 dosegla 70 %. Slovenija je dosegla zastavljeni cilj EU – do konca leta 2012 vsaj 55 % reciklirane celotne odpadne embalaže.
Definicija
Kazalec prikazuje količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, povezavo med nastalo količino odpadne embalaže in bruto družbenim proizvodom, količino nastale in reciklirane odpadne embalaže glede na vrsto embalažnega materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže.
Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07,67/11 ,68/11-popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16-popr.). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v prvi točki 3. člena prej omenjene uredbe.
Grafi
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015, Eurostat, 2015
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | kg/prebivalca | 79 | 89 | 91 | 81 | 84 | 102 | 105 | 106 | 102 | 100 |
| EU-15 | kg/prebivalca | 171 | 174 | 180 | 181 | 182 | 184 | 186 | 183 | 172 | 176 |
| EU-27 | kg/prebivalca | 161 | 163 | 163 | 163 | 153 | 157 | ||||
| 2011 | 2012 | 2013 | |||||||||
| Slovenija | kg/prebivalca | 101 | 98 | 97 | |||||||
| EU-15 | kg/prebivalca | ||||||||||
| EU-27 | kg/prebivalca | 159 | 158 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015, Eurostat, 2015
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odpadna embalaža | t | 157481 | 177547 | 164390 | 161507 | 168630 | 204181 | 212085 | 215110 | 206994 | 203763 |
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | mio EUR | 19460 | 20206 | 20780 | 21685 | 22553 | 23828 | 25482 | 26323 | 24271 | 24567 |
| odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) | t/mio EUR | 8 | 9 | 8 | 7 | 7 | 9 | 8 | 8 | 9 | 8 |
| letne spremembe | % | 9 | -10 | -6 | 0 | 15 | -3 | -2 | 4 | -3 | |
| odpadna embalaža | indeks (2001=100) | 100 | 113 | 104 | 103 | 107 | 130 | 135 | 137 | 131 | 129 |
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | indeks (2001=100) | 100 | 104 | 107 | 111 | 116 | 122 | 131 | 135 | 125 | 126 |
| 2011 | 2012 | 2013 | |||||||||
| odpadna embalaža | t | 207396 | 202021 | 200396 | |||||||
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | mio EUR | 24718 | 24065 | 23825 | |||||||
| odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) | t/mio EUR | 8 | 8 | 8 | |||||||
| letne spremembe | % | 1 | 0 | 0 | |||||||
| odpadna embalaža | indeks (2001=100) | 132 | 128 | 127 | |||||||
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | indeks (2001=100) | 127 | 124 | 122 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015.
| 2004 - nastala | 2004 - reciklirana | 2005 - nastala | 2005 - reciklirana | 2006 - nastala | 2006 - reciklirana | 2007 - nastala | 2007 - reciklirana | 2008 - nastala | 2008 - reciklirana | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| papir in karton | t | 52202 | 39790 | 56030 | 43316 | 70416 | 46699 | 76268 | 52222 | 80331 | 53291 |
| les | t | 28520 | 1313 | 31590 | 6478 | 36182 | 1890 | 38241 | 8043 | 35717 | 2275 |
| plastika | t | 32345 | 6115 | 33940 | 11506 | 47348 | 18299 | 45731 | 21248 | 47890 | 20214 |
| steklo | t | 26228 | 4694 | 25650 | 10405 | 31259 | 11902 | 32292 | 13514 | 31373 | 23714 |
| kovine | t | 13798 | 3315 | 13120 | 4633 | 18077 | 3443 | 18187 | 3803 | 18476 | 3658 |
| drugo | t | 8414 | 197 | 8300 | 66 | 899 | 79 | 1365 | 700 | 1323 | 1283 |
| skupaj | t | 161507 | 55424 | 168630 | 76404 | 204181 | 82312 | 212085 | 99530 | 215110 | 104436 |
| 2009 - nastala | 2009 - reciklirana | 2010 - nastala | 2010 - reciklirana | 2011 - nastala | 2011 - reciklirana | 2012 - nastala | 2012 - reciklirana | 2013 - nastala | 2013 - reciklirana | ||
| papir in karton | t | 82312 | 59451 | 80904 | 60395 | 82226 | 60458 | 79305 | 62382 | 79125 | 62241 |
| les | t | 28912 | 3177 | 29813 | 4694 | 32843 | 5117 | 28688 | 9484 | 28909 | 4355 |
| plastika | t | 46603 | 19586 | 45268 | 30477 | 44729 | 33791 | 44841 | 29063 | 42050 | 34364 |
| steklo | t | 31627 | 16575 | 31347 | 23546 | 31146 | 25632 | 31993 | 27928 | 32982 | 28319 |
| kovine | t | 15988 | 4295 | 14966 | 4921 | 15043 | 6075 | 15225 | 6336 | 15260 | 8912 |
| drugo | t | 1552 | 2297 | 1465 | 171 | 1409 | 876 | 1969 | 37 | 2070 | 18 |
| skupaj | t | 206994 | 105381 | 203763 | 124204 | 207396 | 131949 | 202021 | 135230 | 200396 | 138209 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| papir in karton | % | np | np | np | 77 | 77 | 66 | 74 | 66 | 72 | 75 |
| plastika | % | 10 | 14 | 8 | 26 | 34 | 39 | 51 | 43 | 42 | 71 |
| steklo | % | np | np | np | 18 | 41 | 38 | 42 | 76 | 52 | 75 |
| les | % | np | np | np | 47 | 31 | 39 | 36 | 38 | 37 | 41 |
| kovine | % | np | np | np | 24 | 35 | 19 | 21 | 20 | 27 | 33 |
| ostalo | % | np | np | np | np | np | np | np | np | 0 | 16 |
| skupaj (vsa embalaža) | % | 8 | 12 | 13 | 43 | 47 | 46 | 53 | 54 | 53 | 66 |
| 2011 | 2012 | 2013 | |||||||||
| papir in karton | % | 77 | 81 | 82 | |||||||
| plastika | % | 82 | 97 | 128 | |||||||
| steklo | % | 82 | 87 | 86 | |||||||
| les | % | 41 | 55 | 48 | |||||||
| kovine | % | 40 | 42 | 58 | |||||||
| ostalo | % | 83 | 8 | ||||||||
| skupaj (vsa embalaža) | % | 70 | 78 | 93 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| papir in karton | % | 76 | 77 | 66 | 68 | 66 | 72 | 75 | 74 | 79 | 79 |
| les | % | 5 | 21 | 5 | 21 | 6 | 11 | 16 | 16 | 33 | 15 |
| plastika | % | 19 | 34 | 39 | 46 | 42 | 42 | 67 | 76 | 65 | 82 |
| steklo | % | 18 | 41 | 38 | 42 | 76 | 52 | 75 | 82 | 87 | 86 |
| kovine | % | 24 | 35 | 19 | 21 | 20 | 27 | 33 | 40 | 42 | 58 |
| drugo | % | 2 | 1 | 9 | 51 | 97 | 148 | 12 | 62 | 2 | 1 |
| skupaj (vsa embalaža) | % | 34 | 45 | 40 | 47 | 49 | 51 | 61 | 64 | 67 | 69 |
Evropska agencija za okolje, Generation and recycling of packaging waste (CSI 017/waste 002), 2013.
Cilji
- Predelava, vključno z energetsko predelavo: najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže
- Reciklaža: najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže
- Reciklaža za posamezno vrsto embalažnega materiala, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže: 60 % za steklo, 60 % za papir in karton, 50 % za kovine, 22,5 % za plastiko in 15 % za les.
Komentar
Na količino nastale odpadne embalaže vplivajo poleg potrošniških navad tudi načini proizvodnje ter distribucije. Odpadna embalaža nastaja v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih. K znižanju količin lahko veliko pripomoremo tudi potrošniki.
Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki, ne toliko zaradi nastalih količin in nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna tovrstnih odpadkov in izredne razširjenosti nastajanja odpadne embalaže v vsakdanjem življenju.
Količina nastale odpadne embalaže se je v Sloveniji v zadnjih letih ustalila pri okoli 100 kg na prebivalca. Leta 2014 je nastalo 102 kg odpadne embalaže na prebivalca ali skupno 209.704 ton. Od tega je bilo po embalažnih materialih: 15 % (32.478 t) stekla, 21% (44.214t) plastike, 40% (84.730 t) papirja in kartona, 8 % (17.032 t) kovin, 14% (29.400 t) lesa ter 1% (1.850 t) ostale odpadne embalaže.
Do leta 2008 je bila količina nastale odpadne embalaže v porastu. V letu 2009 pa je padla, tudi zaradi finančne in gospodarske krize. V letih po 2008 je, glede na predhodna leta, padel tudi bruto družbeni proizvod (BDP). Na enoto BDP pa je leta 2014 nastalo 3,7 % več odpadne embalaže kot v letu 2001.
V letu 2014 je ravnanje z odpadno embalažo aktivno zagotavljalo šest družb: GORENJE SUROVINA, INTERSEROH, RECIKEL, SLOPAK, EMBAKOM ter UNIREC. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo morajo v posameznem letu zagotavljati redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, v zbirnih centrih ali v centrih za obdelavo komunalnih odpadkov izvajalcev javne službe brezplačno. Omenjene družbe zagotavljajo tudi ravnanje z nekomunalno odpadno embalažo, ki jo prevzamejo od podjetij oz. pravnih oseb, ki so vključene v njihove sheme zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo.
Podatki za leto 2014 v nekaterih primerih (plastika in drugi embalažni materiali) kažejo višjo količino predelanih odpadkov, kot jih je nastalo v opazovanem letu. V omenjenem letu je bilo predelanih 99 % odpadne steklene embalaže , 82 % odpadne papirne in kartonske embalaže, 64 % odpadne lesene embalaže ter 51 % odpadne kovinske embalaže. Skupaj je bilo v letu 2014 predelanih 88 % celotne mase odpadne embalaže.
Recikliralo se je največ steklene odpadne embalaže (99 %), sledijo ji papirna in kartonska (80 %), plastična (69 %) kovinska (51 %) ter lesena (26 %) odpadna embalaža. Cilji recikliranja so bili pri posameznih embalažnih materialih doseženi , prav tako je bil z 69 % dosežen tudi skupen ciljni delež recikliranja celotne mase odpadne embalaže najmanj 55 %.
Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji se je ustalila pri približno 160 kg na prebivalca, med posameznimi državami članicami pa so opazne velike razlike. V letu 2013 je na Hrvaškem nastalo 46,7 kg odpadne embalaže na prebivalca, v Nemčiji pa 210,4 kg na prebivalca. Med embalažnimi materiali v državah EU-28 nastane največ odpadnega papirja in kartona, sledijo steklo, plastika, les ter kovine. Ostali embalažni materiali predstavljajo manj kot 3 odstotke celotnega volumna nastale odpadne embalaže.
Večina držav, ki so morale izpolniti minimalni delež reciklaže do 2008, ga je izpolnila, med njimi tudi Slovenija.
V evropskih državah predelava predstavlja med 38% in 98% vse nastale embalaže. Najmanjši delež odpadne embalaže se predela na Poljskem, največji pa v Nemčiji. V evropskih državah največji delež odpadne embalaže v predelavi predstavlja reciklaža. Sledita ji sežig in sežig v energetske namene. Druge oblike predelave predstavljajo le manjši delež. Države, kjer predstavlja sežig v energetske namene velik delež, dosegajo tudi visok delež predelave odpadne embalaže. To so predvsem Skandinavske države, pa tudi Belgija, Nizozemska Irska, Avstrija in Luksemburg. V teh državah je leta 2013 predstavljal sežig v energetske namene več kot 10%.
Za dosego ciljev direktive o odpadni embalaži je večina držav članic vpeljala načelo proizvajalčeve odgovornosti ter vzpostavila posebne sisteme zbiranja odpadne embalaže ter zagotavljanja nadaljnjega ravnanja. Nekatere države so poleg tega vpeljale tudi ekonomske instrumente (takse, dajatve, …) ter izboljšale infrastrukturo za zbiranje ter obdelavo odpadne embalaže.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11,68/11-popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2-16-popr.). Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Eva Lipovž-Ančik, Irena Eva Zupančič
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. oktober 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 2001-2014, zbirajo se letno. Podatke so posredovale družbe za ravnanje z odpadno embalažo ter posamezni zavezanci, ki so po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo letno dali na trg v RS skupno več kot 15.000 kg embalaže. Obdelani so bili tudi podatki o embalaži, dani na trg, ki jih je posredovala Finančna uprava Republike Slovenije.
Odpadna embalaža iz gospodinjstev se zbira na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki' (Ur.l.RS, št. 21/01). Tako zbrano odpadno embalažo prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Podatki o številu prebivalcev Slovenije v posameznem letu so bili pridobljeni s Statističnega urada RS. Vrednosti bruto domačega proizvoda so bile pridobljene iz Eurostata (stalne cene, referenčno leto 2005). Podatki o količini odpadne embalaže v Evropski uniji so bili povzeti iz Eurostata ter kazalcev Evropske agencije za okolje.
Direktiva EU (94/62/EC) določa minimalne cilje glede predelave in reciklaže odpadne embalaže, ki jih mora doseči vsaka država članica v času, ki je za to določen. Slovenija je kot nova članica morala cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001, doseči do konca leta 2007, cilje, ki so za EU-15 veljali do leta 2008, pa do konca leta 2012.
Metodologija obdelave podatkov: Za izdelavo grafov so uporabljeni podatki o skupni količini odpadne embalaže ter količinah nastale in predelane odpadne embalaže po embalažnih materialih v Sloveniji (v tonah). Izračunani so tudi deleži predelave in reciklaže za posamezne embalažne materiale glede na skupno predelavo in reciklažo odpadne embalaže.
Količina nastale odpadne embalaže je preračunana na št. prebivalcev v Sloveniji po podatkih SURS na dan 31.12. za posamezno leto ter na št. prebivalcev v EU po podatkih Eurostata na dan 31.12. za posamezno leto.
Pri prikazu gibanja skupne količine odpadne embalaže in BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2001 oz. 2005.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja. Pri podatkih o količini nastale odpadne embalaže je privzeto, da je količina embalaže, dana na trg, enaka količini v istem koledarskem letu nastale odpadne embalaže (Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za posamezno leto, od 2007 naprej).
Po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11,68/11, 18/14, 57/15) zavezancem, ki na trg skupno dajo manj kot 15.000 kg embalaže, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo.
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo poročajo o količinah sestavljene odpadne embalaže, kar ni v skladu s tretjim odstavkom 4. člena prej omenjene Uredbe, ki določa, da se sestavljena odpadna embalaža razvrsti po tisti vrsti embalažnega materiala, ki je glede na maso prevladujoč.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2
Podatki za ostale države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Environmental Data Centre on Waste.
Data > Waste streams > Packaging waste
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2013
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za zadnje razpoložljivo leto. Podatke o nastajanju in ravnanju z odpadno embalažo zbirajo države članice EU in jih posredujejo na Eurostat. Države članice same odločajo o načinu zbiranja podatkov (raziskave, administrativni viri, statistične ocene,…), vire in metode pa morajo opisati v priloženih poročilih o kakovosti. Podatki so zbrani z dvoletnim zamikom.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazane so količine nastale odpadne embalaže (v kg), ki so preračunane na prebivalca. Izračunani so tudi deleži predelave in recikliranja.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi različnih metodologij zbiranja v posameznih državah, podatki med seboj niso povsem primerljivi. Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Ustreznost: 1
Točnost: 2
Časovna popolnost:1
Prostorska popolnost: 1
Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2015, zadnje razpoložljivo letno poročilo posredovano EK
- Kazalec Evropske agencije za okolje.
- ARSO, 2009a. Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za leto 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- ARSO, 2009b. Priročnik Pravilnika o ravnanja z embalažo in odpadno embalažo z navodili za izpolnjevanje letnega poročila o embalaži in odpadni embalaži. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- Leban, J., 2009. Gospodarske družbe – med cilji in rezultati pri ravnanju z odpadno embalažo. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 50-54
- Šarc, B., 2009. Priprava na nove sheme pri ravnanju z odpadno embalažo in drugimi vrstami odpadkov. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 63-66
- EEA, 2010. Generation and recycling of packaging waste (CSI 017) (citirano 17. marec 2010).
- EUROSTAT, 2009. Environmental Data Centre on Waste (citirano 17. november 2009).