KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Populacija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana. Stanje populacije v Sloveniji spremlja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Slovenske vode letno uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk. Kljub časovni variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada. Glede na redno pojavljanje istih osebkov lahko sklepamo, da ima območje vsaj za del populacije velik pomen, zato je potrebno zagotavljati ohranjenost njenega habitata.


Kazalec prikazuje stanje populacije velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji, ki je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana (Genov in sod., 2008; Genov, 2011). Velika pliskavka je edina stalno prisotna vrsta iz družine delfinov (Delphinidae) in reda kitov (Cetacea) v severnem Jadranu in slovenskem morju. Velika pliskavka se v slovenskem morju pojavlja skozi vse leto, kjer opravlja vse življenjske funkcije, vključno s prehranjevanjem, počitkom, razmnoževanjem in vzgojo mladičev. Del populacije območje uporablja redno, drugi del pa zgolj občasno. Ker se omenjena populacija zadržuje tako v slovenskih, kot tudi sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, je to populacijo potrebno obravnavati celovito in mednarodno, kot isto enoto varstva.

Velika pliskavka je zavarovana tako s slovensko, kot tudi evropsko in mednarodno zakonodajo ter konvencijami, med drugim z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Evropsko direktivo o habitatih in Sporazumom o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (ACCOBAMS). V Rdeči seznam ogroženih vrst v Republiki Sloveniji je uvrščena kot prizadeta vrsta (E). Republika Slovenija je na podlagi zgoraj omenjenih aktov dolžna spremljati stanje vrste, zagotavljati ugodno stanje populacije ter za vrsto opredeliti posebna območja varstva.

Na velikost populacije delfinov v slovenskem morju lahko vplivajo tako naravni, kot tudi človeški dejavniki. Med naravne dejavnike spadajo letni čas, oceanografske razmere, razporeditev plena, znotrajvrstne interakcije ter populacijska dinamika večje severno-jadranske populacije. Človeški dejavniki, ki potencialno vplivajo na stanje populacije delfinov v slovenskem morju so predvsem a) prekomerni ribolov, ki vodi v pomanjkanje plena; b) prilov (nenačrtovan ulov) oz. zapletanje delfinov v ribiške mreže, ki vodi v neposredno smrtnost; c) onesnaženje, ki vpliva na porast bolezni, povečano smrtnost odraslih osebkov in mladičev ter zmanjšano plodnost; d) podvodni hrup, ki povzroča vznemirjanje, spremembe vedenja, oteženo iskanje plena, oteženo komunikacijo med osebki, povečano energetsko porabo, izgubo habitata in potencialne poškodbe sluha; in e) trčenja s hitrimi plovili in s tem povezane poškodbe ali smrt.

Stanje populacije delfinov v Sloveniji ocenjujemo predvsem na podlagi števila osebkov ali gostote na opazovanem območju, ter posledično na podlagi trendov obeh prej omenjenih parametrov. Na primer, nizka številčnost ali upadanje števila osebkov v populaciji kaže na slabo stanje v morskem okolju. Velika in stabilna, ali celo povečujoča se, populacija kaže na to, da so pogoji v njenem okolju ugodni. Drugi pokazatelji stanja populacije so območje razširjenosti, raba habitata in vzroki smrtnosti.


Grafi

Slika NB10-1: Ocenjena gostota populacije delfinov
Viri:

Podatkovna baza pojavljanja morskih sesalcev v Sloveniji, Morigenos, 2012

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
gostota število/km2 0.064 0.095 0.06 0.047 0.074 0.07 0.038 0.031
95 % interval zaupanja število/km3 0.047-0.085 0.063-0.141 0.044-0.083 0.030-0.072 0.057-0.095 0.055-0.088 0.029-0.050 0.024-0.039
Slika NB10-2: Lokacije opažanj delfinov
Viri:

Morigenos, 2012

Slika NB10-3: Zabeleženi premiki delfinov v letih 2008–2010
Viri:

Morigenos, 2012


Cilji

Dolgoročno ohranjanje in zagotavljanje ugodnega stanja populacije velike pliskavke in njenega habitata v Sloveniji. Doseganje tega cilja lahko posredno prispeva k zagotavljanju ugodnega stanja drugih vrst v istem ekosistemu in s tem ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Velika pliskavka je vključena v naslednje strateške in naravovarstvene cilje Republike Slovenije:
• V Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (NPVO) je eden izmed osnovnih ciljev zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto živeče živalske in rastlinske vrste, s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti ter genske pestrosti. Ista resolucija prav tako določa enega izmed osnovnih ciljev, ki je »ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov«.
• Vse vrste kitov, med njimi tudi velika pliskavka, so uvrščene na Prilogo I Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki je podzakonski akt Zakona o ohranjanju narave, in so s tem zavarovane. Omenjena Uredba določa, da je potrebno spremljati stanje teh vrst, med drugim razširjenost, velikost ali gostoto populacije ter dejavnosti, ravnanja, posege in pojave, ki negativno vplivajo na stanje ohranjenosti živalske vrste.
• Republika Slovenija je podpisnica mednarodnega Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (ACCOBAMS), s čemer se je zavezala k spremljanju stanja vrst kitov in delfinov, opredelitvi zavarovanih območij zanje ter zagotavljanju ugodnega stanja populacij.
• Velika pliskavka je na rdečem seznamu ogroženih vrst v Republiki Sloveniji označena kot prizadeta (E). Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke.
• Velika pliskavka je uvrščena v Prilogo II Evropske Direktive o habitatih, zato je zanjo treba določiti posebna ohranitvena območja.


V svetovnem merilu je znano, da je preučevanje kitov in delfinov izredno težavno. Glavni razlog temu je dejstvo, da te živali živijo na velikem območju in v okolju, ki je za ljudi v veliki meri nedostopno (daleč od obale in večinoma pod vodo). Zaznavanje trendov v velikosti populacije je še toliko bolj zapleteno, saj gre za živali z dolgo življenjsko dobo in počasnim razmnoževanjem. Za zaznavanje sprememb v populacijski dinamiki je zato praviloma potrebnih mnogo let podatkov, saj nam lahko kratkoročne raziskave podajo napačno sliko. Enako težko je ugotavljati vzroke za morebitne upade populacij, saj so te živali ponavadi izpostavljene več človeškim dejavnikom hkrati.

Številčnost delfinov v Sloveniji je bila ocenjena s t.i. metodo lova in ponovnega ulova (angl. mark-recapture), na osnovi foto-identifikacije naravno označenih osebkov (brez dejanskega ujetja osebkov). Podatki, ko je bilo možno oceniti številčnost, zajemajo leta med 2004 in 2011. V letih 2002 in 2003 so potekala predhodna opazovanja, v letu 2012 pa je bilo tako malo opažanj, da zanesljiva ocena populacije ni možna.

Najboljša ocena velikosti populacije velike pliskavke, ki uporablja slovenske vode je 74 živali (95% interval zaupanja = 57–95) ali 0,074 osebkov / km2, letno pa te vode uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk (Genov, 2011). Pri zgoraj predstavljenih ocenah je potrebno upoštevati tudi intervale zaupanja in ne le posamezne ocene. Vidna je časovna variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja, kar je za velike pliskavke razumljivo. Ne glede na to pa je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada.

Ocene populacije v različnih letih so podrobno obrazložene v Genov s sod. (2008) in Genov (2011). Pri interpretiranju zgoraj predstavljenih podatkov se je potrebno zavedati, da je pri tovrstnih ocenah tudi nekaj negotovosti, ki izhaja tako iz stohastičnosti (naključja v naravnih procesih), kot tudi narave statističnih metod. Zaradi zgoraj omenjene variacije je težko presoditi ali predvideti, v katero smer se bo stanje razvijalo v prihodnjih letih. Ne glede na to pa lahko sklepamo, da stanje ni povsem ugodno.

Kljub temu, da sta številčnost in gostota velikih pliskavk na raziskovalnem območju razmeroma nizki, to ne pomeni, da območje za vrsto ni pomembno. Nasprotno, glede na redno pojavljanje istih identificiranih osebkov lahko sklepamo, da ima območje vsaj za del populacije velik pomen, zato je potrebno zagotavljati ohranjenost njenega habitata. Do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil v severnem Jadranu poleg velike pliskavke prisoten tudi navadni delfin (Delphinus delphis) (Genov in sod., 2012). Glede na to, da je danes na tem območju prisotna le ena še velika pliskavka, in to v v razmeroma nizki populacijski gostoti, je trenutno stanje do neke mere skrb zbujajoče.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov oz. vir podatkov: Podatkovna baza pojavljanja morskih sesalcev v Sloveniji
Skrbnik podatkov: Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce, Kidričevo nabrežje 4, 6330 Piran, www.morigenos.org (kontaktna oseba: Tilen Genov)
Datum zajema podatkov: 9. november 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o stanju populacije delfinov v Sloveniji se zbira v okviru Slovenskega projekta za delfine, ki ga vodi društvo Morigenos. V okviru projekta od leta 2002 poteka monitoring delfinov, spremljanje njihovega vedenja, velikosti populacije, rabe habitata, sorodstvenih vezi, prehrane, zdravja in interakcij s človeškim delovanjem. Raziskovanje poteka z raziskovalnega plovila, kopenskih opazovalnih točk ter s pomočjo akustičnega monitoringa. Osrednja metoda, s katero se ugotavlja številčnost delfinov, je foto-identifikacija, pri kateri se delfine fotografira. Posamezne osebke je nato moč prepoznati po naravnih oznakah, kot so brazgotine in zareze v hrbtnih plavutih. Ob vsakem opažanju delfinov se zabeleži podatke o poziciji, času, velikosti skupine, prisotnosti mladičev, vedenju in interakcijah z ribiškimi aktivnostimi ali prometom.
Metodologija obdelave podatkov: Podatke pridobljene s foto-identifikacijo se obdeluje po t.i. metodi lova in ponovnega ulova (angl. mark-recapture), ki se uporablja za ugotavljanje velikosti populacij kitov in delfinov. Ker gre za foto-identifikacijo, živali ni potrebno dejansko ujeti, saj jo »ujamemo« na fotografijo. Glede na število in pogostost opažanj posameznih osebkov je moč oceniti velikost celotne populacije.
Informacije o kakovosti: Prednosti kazalca z vidika podatkov: letne ocene stanja populacije, večletni niz podatkov, enotna in mednarodno uveljavljena metodologija, neinvazivna metoda, podatki omogočajo preučevanje tudi drugih vidikov biologije delfinov. Slabosti kazalca z vidika podatkov: naravna variabilnost, razmeroma nizka gostota populacije.
RELEVANTNOST: 1
Kazalec je relevanten zaradi domače in tuje zakonodaje ter razvoja tovrstne znanosti v Sloveniji.
TOČNOST: 1
Metodologija zbiranja in obdelave podatkov je standardizirana in mednarodno uveljavljena.
ČASOVNA PRIMERLJIVOST: 1
Gre za dolgoročni raziskovalni projekt: dolžina predstavljenega podatkovnega niza o velikosti populacije je 8 let, celotnega podatkovnega niza pa 11 let. Z vsakim letom bo časovna primerljivost popolnejša, saj je trende v populaciji morskih sesalcev težko zaznati v le nekaj letih.
PROSTORSKA PRIMERLJIVOST: 2
Pokritost območja vrste je z vidika Slovenije popolna, saj raziskovanje vključuje celotno slovensko morje. Pokritost območja z vidika populacije je nepopolna, saj se populacija giblje tudi izven meja države. Populacijo na tem območju je zato potrebno obravnavati celovito in mednarodno, kot isto enoto varstva.

Drugi viri in literatura

Genov, T. 2011. Ekologija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v severnem Jadranu. Diplomsko delo (univerzitetni študij), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 93. str.

Genov, T., G. Bearzi, S. Bonizzoni, M. Tempesta. 2012. Long-distance movement of a lone short-beaked common dolphin Delphinus delphis in the central Mediterranean Sea. Marine Biodiversity Records 5:e9.

Genov, T., P. Kotnjek, J. Lesjak, A. Hace, C. M. Fortuna. 2008. Bottlenose dolphins (Tursiops truncatus) in Slovenian and adjacent waters (northern Adriatic Sea). Annales, Series Historia Naturalis 18, 2:227-244.

Genov, T., A. Wiemann, C. M. Fortuna. 2009. Towards identification of the bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) population structure in the north-eastern Adriatic Sea: preliminary results. Varstvo Narave 22:73-80.

Cilji povzeti po:

• Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Evropska Diretiva o habitatih)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS, št. 82/2002
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO). Uradni list RS, št. 2/2006
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS, št. 46/2004
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (MSOKD). Uradni list. RS-MP, št. 16/2006


Related indicators