Kazalec prikazuje gibanje letne višine padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1950─2024. Poleg preteklih razmer smo povzeli tudi podnebne projekcije spremembe letnih padavin po kazalcih, ki sta jih objavili Agencija RS za okolje (za Slovenijo) in Evropska agencija za okolje (za Evropo).

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo. Spremljanje padavin ima pomembno vlogo za usmerjanje ukrepov v kmetijstvu, turizmu, energetiki, pri oskrbi s pitno vodo in za delovanje ekosistemov. Dnevna višina padavin je standardni meteorološki parameter, ki ga v Evropi sistematično beležijo že od leta 1860.

Višina padavin je bila leta 2024 na državni ravni nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, kazalnik višine padavin je znašal 110 %, kar leto 2024 uvršča na približno 11. mesto najbolj namočenih let v obdobju 1950–2024. Nekaj mesecev leta 2024 je bilo izrazito namočenih – januar, marec, maj in september so dolgoletno povprečje presegli vsaj za 50 %, noben mesec pa ni bil izrazito suh. Oktobra je še kazalo na eno najbolj namočenih let doslej, a sta sledila precej suha november in december.

Prostorsko gledano je bilo leto najbolj izrazito mokro na območjih od Karavank do Pohorja. V precejšnjem delu severne polovice Slovenije ter v pasu od Ljubljane proti Sežani je bilo leto mokro, drugod pa normalno namočeno. Kazalnik višine padavin je na najbolj namočenih območjih v severni Sloveniji dosegel 120–130 %, ponekod na skrajnem severovzhodu pa malo pod 95 %. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v višini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. V zadnjih 75 letih letna višina padavin na državni ravni ne kaže bistvenega linearnega trenda, so pa bila v začetnih treh desetletjih in v zadnjih 15 letih pogostejša mokra leta. V tem obdobju je najbolj mokro leto 2014, s kazalnikom 134 %, sledita mu leti 1965 in 2023, s kazalnikom 129 %. Najbolj suhi leti sta bili 2011 in 2003, s kazalnikom 74 %. Predvsem po letu 2002 smo imeli nekaj izrazitih ekstremov tako v negativno kot pozitivno smer.

Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča. Dober primer sta poletji 2022 in 2023. Poleti 2022 smo imeli v večjem delu države hudo sušo, na Krasu so divjali obsežni gozdni požari. Že naslednje poletje, 2023, pa je bilo po višini padavin izjemno; kazalnik padavin je na državni ravni znašal 163 %. To je najvišja vrednost vsaj od leta 1950 in za skoraj 20 odstotnih točk višja od vrednosti za drugo najbolj namočeno poletje 1989 (s kazalnikom 144 %). Zelo namočena sta bila tako julij kot avgust. Glavni razlog za veliko namočenost avgusta so bile obilne padavine od 3. do 5. avgusta, ko je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padla ogromna količina padavin (tudi prek 300 mm). Zaradi velike predhodne namočenosti je to deževje povzročilo katastrofalne poplave.

V poletnih mesecih se trendi v obdobju 1950–2020 po območjih razlikujejo, na severovzhodu so neizraziti, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni, pozimi in spomladi so trendi šibki in prostorsko neenotni. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih in statistikah v Sloveniji v obdobju 1950–2020 so za izbrane postaje dostopni na spletni strani Agencije RS za okolje.

Poznavanje sprememb, ki so se že zgodile, je pomembno za razumevanje podnebja. Za prilagajanje na spremembe, ki se bodo še zgodile, pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. Za oceno sprememb v prihodnosti so bile izdelane podnebne projekcije.

V primerjavi s temperaturo so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov toplogrednih plinov (v nadaljevanju izpustov) sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Do leta 2100 je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981–2010, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 % več zimskih padavin. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga vsebnosti toplogrednih plinov (RCP8.5). V Sredozemlju se bo letna višina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.