Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2005. Antlers as biomonitors of environmental pollution by lead and fluoride: a review. Eur. J. Wildl. Res., 51:137-150.
- Pravilnik o o onesnaževalcih v živilih. 2003. Ur. l. RS št. 69/03.
- Tataruch, F. / Kierdorf, H., 2003. Mammals as biomonitors. V: Markert, B. A. / Breure, A. M. / Zechmeister, H. G. (eds.). Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Elsevier Science, Amsterdam, str. 737-772.
- Zemek, F. / Herman, M. / Kierdorf, H. / Kierdorf, U. / Sedlacek, F., 2006. Spatial distribution of dental fluorosis in roe deer (Capreolus capreolus) from North Bohemia (Czech Republic) and its relationships with environmental factors. Sci. Total Environ., 370:491-505.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Za prikaz kazalca so uporabljeni podatki, pridobljeni v sklopu večjega števila raziskovalnih projektov, ki so v obdobju 1998–2010 potekali na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje, in sicer kot aplikativni projekti, sofinancirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (L1-3427-1007-01: »Rogovje kot akumulacijski in odzivni bioindikator onesnaženosti okolja«, 2001-2004; L7-0026-1007-08: »Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami«, 2008-2011) oziroma gospodarskih družb, kot sta Termoelektrarna Šoštanj d.d. (projekt »Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja«, 1998–2006) oziroma Rudnik Žirovski vrh d.d. (projekt »Izdelava analize vsebnosti težkih kovin v tkivih srnjadi v okolici Rudnika Žirovski vrh«, 2005-2006).
Skrbnik podatkov:
ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. Kontaktna oseba: doc. dr. Boštjan Pokorny.
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2011 (obdobje 1920 – 2007)
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Za meritve vsebnosti Cd in Pb v notranjih organih srnjadi so bili vzorci zbrani naključno v sklopu rednega odstrela srnjadi v izbranih loviščih v posameznem letu. Podatki so predstavljeni za leto 1998 (Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina, Zasavje, Pokljuka in Kočevsko), 2005 in 2006 (samo Šaleška dolina).
Tudi za meritve vsebnosti Pb in fluoridov v rogovju so bili vzorci zbrani naključno, z metodo vrtanja rogovja srnjakov, uplenjenih v daljših časovnih obdobjih v izbranih loviščih. Zbiranje podatkov je bilo sicer občasno, a so – upoštevaje retrospektivni pristop – podatki dejansko zbrani za vsako leto posebej za več desetletij nazaj. Podatki so predstavljeni za Zgornjo Mežiško dolino (2004: retrospektivno za obdobje 1925–2003); Postojnsko (2005: za obdobje 1970–2004; samo Pb); Poljansko dolino (2006: za obdobje 1930–2005; samo Pb) ter Šaleško dolino (2003, 2005, 2008: za obdobje 1961–2007).
Pri določanju zobne fluoroze so bile v oceno stopnje zobne fluoroze vključene čeljusti vse odrasle srnjadi, uplenjene ali poginule v vseh slovenskih loviščih v letu 2007 (skupaj 14.631 vzorcev). Za leto 2007 so podatki na voljo za celotno Slovenijo, za leto 2008 za okolico Kidričevega, za Šaleško dolino pa za celotno obdobje 1997–2008. Podatki za celotno Slovenijo so na voljo le za eno leto, a s tendenco vsakoletnega zajemanja podatkov v prihodnosti.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o vsebnosti Cd in Pb v notranjih organih ter Pb in fluoridov v rogovju srnjadi so prikazani kot vsebnosti onesnažil na svežo težo vzorca, določene po kislinskem sežigu v mikrovalovni napravi z metodami induktivno sklopljene plazme z masnospektrometrično detekcijo (kovine) oz. z ionselektivno metodo (fluoridi). Prikazane so mediane s kvartili in ekstremi. Mediana je statističen izraz za srednjo vrednost po legi, t.j. vrednost, od katere ima polovica pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) manjšo, polovica pa večjo vrednost. Kvartil je statističen izraz, ki predstavlja tisto vrednost po legi, od katere ima četrtina pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) manjšo vrednost (spodnji kvartil) oziroma ima četrtina pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) večjo vrednost (zgornji kvartil). Ekstrem je statističen izraz za minimalno oziroma maksimalno izmerjeno vrednost.
Stopnja zobne fluoroze je določena z makroskopskim pregledom stanja in poškodovanosti treh stalnih predmeljakov in treh meljakov na levi polovici spodnjih čeljusti, in sicer po ustaljenem točkovalnem sistemu za cervide (Kierdorf in sod., 1999).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: podatki odražajo izpostavljenost osebkov ciljne vrste, zajeti podatki so specifični za ciljna onesnažila, metode zajemanja podatkov so zelo precizne in standardizirane, zajemaje podatkov je tudi v prihodnje enostavno in že utečeno. Slabosti: pridobivanje podatkov za nobeno izmed v kazalcu predstavljenih meritev ni uradno zahtevano, podatki niso uradno poročani.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Uporabljeni podatki so relevantni (odražajo izpostavljenost osebkov izbranim onesnažilom, so specifični za posamezno onesnažilo), upoštevaje uporabljene baze (standardizirane, verificirane in validirane metode) so tudi natančni. Meritve za ugotavljanje izpostavljenosti Pb in fluoridom omogočajo izjemno zanesljivost ugotavljanja trendov, saj temeljijo metode na enakosti (popolni primerljivosti) za vzorce iz različnih časovnih obdobij (retrospektivni pristop, zaradi česar ni potrebno uporabljati arhivskih podatkov), ugotovljeni trendi pa omogočajo tudi uporabo za izdelavo scenarijev in projekcij. Meritve za ugotavljanje zobne fluoroze so izjemne v smislu možnosti uporabe za prostorske primerjave, saj zagotavljajo zanesljive in natančne podatke o izpostavljenosti fluoridom na območju celotne Slovenije, in sicer tako v mezogeografskem merilu (na nivoju lovišč), kot tudi na mikrogeografskem nivoju, t.j. v celicah velikosti 1 km x 1 km.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = podatki z večjim zadržkom):
Relevantnost/primernost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (v primeru notranjih organov in čeljusti srnjadi je časovna primerljivost možna le za posamezna območja).
Prostorska primerljivost: 2 (v primeru notranjih organov in rogovja obstajajo podatki le za posamezna območja).

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2009. Emisije snovi v zrak – emisije iz naprav (20.2.2009).
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 1999. Dental fluorosis in wild deer: its use as a biomarker of increased fluoride exposure. Environ. Monit. Assess. 57:165-175.
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2005. Antlers as biomonitors of environmental pollution by lead and fluoride: a review. Eur. J. Wildl. Res., 51:137-150.
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2006. Roe and red deer antlers as bioindicators of pollution of deer habitats by lead and fluoride. Vet. Arh., 76:117-29.
- Jelenko, I. / Pokorny, B., 2010. Historical biomonitoring of fluoride pollution by determining fluoride contents in roe deer (Capreolus capreolus L.) antlers and mandibles in the vicinity of the largest Slovene thermal power plant. Sci. Total Environ., 409:430-438.
- Jelenko, I. / Bienelli Kalpič, A. / Pokorny, B., 2009. Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami. ERICo Velenje, DP-6/02/09, Velenje, 58 str.
- Jelenko, I. / Jerina, K. / Pokorny, B., 2010. Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji. Zb. Gozd. Les., 92:21-32.
- Pokorny, B., 2003. Notranji organi in rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikatorji onesnaženosti okolja z ioni težkih kovin. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 193 str.
- Pokorny, B., 2006a. Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi z uporabo rogovja srnjakov. Zb. Gozd. Les., 80:65-80.
- Pokorny, B., 2006b. Roe deer (Capreolus capreolus L.) antlers as an accumulative and reactive bioindicator of lead pollution near the largest Slovene thermal power plant. Vet. Arh., 76:131-42.
- Pokorny, B. / Ribarič-Lasnik, C., 2000. Lead, cadmium and zinc in tissues of roe deer (Capreolus capreolus) near the lead smelter in the Koroška region (northern Slovenia). Bull. Environ. Contam. Toxicol., 64:20-26.
- Pokorny, B. / Zaluberšek, M., 2007. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja. ERICo Velenje, DP-7/02/07, Velenje, 47 str.
- Pokorny, B. / Glinšek, A. / Ribarič Lasnik, C., 2004. Roe deer antlers as a historical bioindicator of lead pollution in the Šalek Valley, Slovenia. J. Atmos. Chem., 49:175-89.
- Pokorny, B. / Jelenko, I. / Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2009. Roe deer antlers as historical bioindicators of lead pollution in the vicinity of a lead smelter, Slovenia. Water Air Soil Pollut., 203:317-324.
- Tataruch, F. / Kierdorf, H., 2003. Mammals as biomonitors. V: Markert, B. A. / Breure, A. M. / Zechmeister, H. G. (eds.). Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Elsevier Science, Amsterdam, str. 737-772.
- Zemek, F. / Herman, M. / Kierdorf, H. / Kierdorf, U. / Sedlacek, F., 2006. Spatial distribution of dental fluorosis in roe deer (Capreolus capreolus) from North Bohemia (Czech Republic) and its relationships with environmental factors. Sci. Total Environ., 370:491-505.