Kazalec predstavlja povprečno razpoložljivi dohodek gospodinjstva po vrstah dohodka, po dohodkovnih razredih (kvintilih) in po statističnih regijah ter zgornjih mejah dohodkovnih razredov. Prikazuje tudi zmožnosti varčevanja in investiranja gospodinjstev ter prag tveganja revščine.

Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, denarne transferje, prejete od drugih gospodinjstev), od katerih se odštejejo transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tako izračunanemu denarnemu dohodku se prišteje tudi del dohodka v naravi (boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene in del vrednosti lastne proizvodnje samozaposlenih, tj. vrednost izdelkov, prenesenih v gospodinjstvo iz lastne delavnice, podjetja ali trgovine).
 

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po poplačilu vseh obveznosti. Gospodinjstva ga namenijo ali za nakupe ali za varčevanje ali pa naložbe.

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka 
Dobri dve tretjini razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev predstavlja dohodek iz dela, pokojnine predstavljajo dohodek več kot  petini gospodinjstev, družinski in socialni prejemki so se v času pandemije rahlo zniževali, v letu 2023 in  2024 so se zvišali in predstavljali 8,4 % razpoložljivega dohodka. Delež drugih dohodkov je leta 2024 predstavljal 3,3 %. 
Podatki SURS kažejo, da je bil dohodek iz dela v prvem  letu opazovanega obdobja, 2008, najvišji in je dosegel najnižjo raven v letu 2014, nato pa zopet začel rahlo naraščati. Družinski in socialni prejemki so leta 2008 predstavljali 10,7 % dohodka gospodinjstva, dosegali deleže okrog 11 % vse do 2013, nato pa začeli upadati in v letu 2024 pristali pri  stopnji 8,3 %. Pokojnine so v opazovanem obdobju ves čas rahlo rasle iz deleža 20 % prihodkov gospodinjstev leta 2008 do 21,1 % leta 2024. Prav tako so ves čas rahlo naraščali drugi dohodki (1,4 % leta 2008 ter 3,3 % leta 2024)(Drugi dohodki so npr. dohodki iz kapitala, razlika med prejetimi in danimi transferji med gospodinjstvi, dohodki otrok, davek na premoženje, razlika med doplačili in vračili dohodnine).

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih
V opazovanem obdobju (2008-2024)  razpoložljivi dohodek v vseh petih kvintilnih razredih ohranja sorazmerno enako visok delež. Seveda je najnižji v 1. kvintilnem razredu (10 %) in najvišji v 5. kvintnem razredu (34,8 %) – podatki so za leto 2024. Zanimivo je, da je bil bil v 1. kvintilnem razredu delež 10 % enak v letih 2008, 2018 in sedaj še v letu 2024.

Zgornje meje dohodkovnih razredov (EUR)
Zgornja meja dohodkovnih razredov letnega dohodka na člana gospodinjstva je bila leta 2008 za 1. kvintni razred 4.874,00 eur, za 2. kvintni razred 6.186,00 eur, za 3. razred 7.583,00 eur in za 4. kvintni razred 9.708,00 eur; peti razred ni omejen navzgor, zato ni podatkov. Leta 2024 je bila zgornja meja 1. dohodkovnega razreda 9.006,00 eur, za 2. kvintni razred 11.303,00 eur, za 3. razred 14.018,00 eur in za 4. kvintni razred 14.181,00 eur. Po podatkih SURS je razvidno, da so se zgornje meje dohodkovnih razredov letnega dohodka na člana gospodinjstva v opazovanem obdobju od 2008 do 2024 praktično podvojile.  Podatki tudi kažejo, da je razlika med zgornjo mejo 1. in 4. dohodkovnega razreda skoraj dvakratna.

Razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva po statističnih regijah (po socialnih transferjih)
Tako v Sloveniji kot v vseh statističnih regijah razpoložljivi dohodek gospodinjstev ves čas rahlo raste, v nekaterih regijah bolj kot v drugih, v glavnem se je po letu 2008 povsod povečal za skoraj dvakrat. Leta 2024 je bil povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva v Sloveniji 14.017,00 eur, leta 2008 pa 7.532,00 eur. 
SURS je pripravil tudi podatke o razpoložljivem dohodku na prebivalca Slovenije. V osrednjeslovenski statistični regiji je leta 2024 znašal 17.696 EUR in je bil od povprečja na ravni države (17.066 EUR) večji za 3,7 %. Najmanjši je bil v pomurski regiji; znašal je 15.448 EUR in je bil od državnega povprečja manjši za 9,5 %. Največji razpoložljivi dohodek je tako najmanjšega presegel za 14,6 %. Na ravni povprečja za celotno državo je bil razpoložljivi dohodek na prebivalca leta 2024 za 3,9 % večji kot leta 2023. Zrasel je tudi v vseh statističnih regijah. Najmanj se je povečal v podravski (za 1,1 %), najbolj pa v posavski (za 7,3 %), sledili sta ji primorsko-notranjska (za 5,8 %) in goriška (za 5,4 %).

Prag tveganja revščine
Prag tveganja revščine je leta 2005 za enočlansko gospodinjstvo znašal 5.278,00 eur, leta 2024 pa 11.772,00 eur oziroma 981 eur na mesec . Za dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi) je prag tveganja revščine znašal 7.917,00 eur in leta 2024 13.847,00 eur oziroma 1.472 eur na mesec. Za štiričlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) je leta 2005 prag tveganja revščine znašal 11.085,00 eur in 24.721,00 eur leta 2024 oziroma 2.060 eur na mesec. 
Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.
Po podatkih SURS je prag tveganja revščine leta 2024 znašal 981 EUR/mesec. Tveganju revščine je bilo izpostavljenih 13,2 % oseb, dolgotrajnemu tveganju revščine 7,3 %, tveganju socialne izključenosti pa 14,4 % – deleži so večji kot leto prej. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 oseb oz. 12.000 več kot v 2023. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 302.000 oseb oz. 15.000 več kot leto prej. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je leta 2024 znašala 7,3 % in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke. Vsaj v treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 135.000 oseb oz. 12.000 več kot leto prej.

Varčevanje in investiranje gospodinjstev
Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju. S stopnjo bruto varčevanja prikažemo, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo. Po podatkih SURS so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2024 v povprečju privarčevala manj kot leta 2023. Delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je za leto 2024 znašal 13,3 %. S to stopnjo bruto varčevanja smo se po zadnjih podatkih Eurostata uvrstili v sredino lestvice članic EU. Je pa bila stopnja varčevanja gospodinjstev v času pandemije, v letu 2020, najvišja oziroma rekordno visoka, 25,1-odstotna. 
Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je na splošno višja od stopnje investiranja. 
Po podatkih Banke Slovenije so stanovanjska posojila gospodinjstev v zadnjih desetih letih neprekinjeno naraščala. Z izjemo obdobja 2020–2022 je bila rast dokaj enakomerna. Lani so bile obveznosti iz naslova stanovanjskih posojil v primerjavi z letom 2014 večje za 60,8 %. Potrošniška posojila gospodinjstev so se v opazovanem obdobju gibala nekoliko bolj neenakomerno. Rast potrošniških posojil pa se je leta 2024 približala rasti stanovanjskih. Povprečna zadolženost slovenskih gospodinjstev pa je bila leta 2024 nekoliko večja.
 
Vloga in zmožnosti gospodinjstev pri prehodu na trajnostno potrošnjo
Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje, saj so ravno gospodinjstva tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje z našimi odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, kaj bomo jedli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. Seveda je izbor le-teh že v mnogočem pogojen z obstoječimi danostmi (prometna infrastruktura, poselitev, oddaljenost delovnih mest in trgovin ipd.), vendar je tudi znotraj obstoječega mogoče najti bolj uravnotežen način življenja. Postajamo izrazito potrošniška družba, saj je potrošnja postala naš način življenja, nakupovanje pa obred. Trajnostna potrošnja se tiče našega življenjskega sloga. Spreminjanje sedanjih ne-trajnostnih vzorcev življenja, obnašanja, ravnanja in vrednot je eden ključnih pogojev za trajnostni razvoj.
Stopnja tveganja revščine se je v obdobju 2021–2024 nekoliko zvišala; zgoščenost prebivalcev do 10 % nad pragom tveganja revščine je velika. Stopnja tveganja revščine se je v obdobju 2016–2021 zniževala, po letu 2021 pa postopoma narašča. Leta 2024 (z dohodkih iz leta 2023) je pod pragom tveganja revščine živelo 276 tisoč oseb, skoraj polovica (135 tisoč oseb) jih je živela v dolgotrajni revščini. Strokovne institucije opozarjajo na skrito revščino (brezdomni, Romi, nedržavljani) ter na nezadostno spremljanje in ciljno ukrepanje države. Iz leta v leto se povečuje zgoščenost prebivalcev z dohodki do 10 % nad pragom tveganja revščine (leta 2024 je bilo takih 169 tisoč oseb), zato lahko nenadno povečanje stroškov gospodinjstev zaradi krize ali draginje hitro potisne velik delež prebivalstva pod prag tveganja revščine.
Na energetsko revščino v Sloveniji najbolj vplivajo neustrezne bivanjske razmere, na prevozno revščino pa slaba povezljivost, premajhna pogostost voženj javnega potniškega prometa in drugih ustreznih rešitev kot so razne oblike so potništva. Energetska revščina gospodinjstev se je v obdobju 2014–2024 zmanjšala za 70 tisoč oseb, zadnja tri leta se giblje okrog 7,3 % (zadnji podatek za leto 2024). Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil največji med enočlanskimi gospodinjstvi, v primerjavi z letom 2023 se je najbolj povečal med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanim otrokom. Med dejavniki energetske revščine najbolj izstopajo neustrezne bivanjske razmere, kjer je delež izpostavljenega prebivalstva med največjimi v EU, hkrati pa je stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti nizka. Zamujanje s plačili stanovanjskih stroškov je bilo leta 2023 podobno kot v povprečju EU, najbolj pa se je povečal delež oseb, ki niso bivale v dovolj toplem stanovanju. Že vrsto let so v najslabšem položaju upokojenci, ki so pogosto lastniki prevelikih stanovanj in/ali stanovanj v slabem stanju (Kump in Stropnik, 2022), kar nekaterim povzroča previsoke stroške vzdrževanja. Po oceni strokovnjakov je bilo leta 2023 v Sloveniji okoli 3,5 % prevozno revnih oseb (oziroma okoli 60 tisoč oseb), največ v pomurski regiji (7,5 %), k čemur je poleg slabše ponudbe storitev javnega potniškega prometa ob razpršeni poselitvi prispevalo tudi večje tveganje revščine v tej regiji. Premajhna pogostost voženj javnega potniškega prometa in zagotavljanje drugih trajnostnih mobilnostnih rešitev sili prebivalce v lastništvo avtomobila ali v zasebno urejanje mobilnosti, kar je znatno finančno breme.
Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. Nudi subvencije in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe, kot so
prehod na obnovljive vire energije, učinkovita raba energije, ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami ter trajnostna mobilnost. V okviru Eko sklada deluje tudi ENSVET, mreža neodvisnih strokovnjakov in energetskih svetovalcev, ki nudijo celovite rešitve in pomoč pri naložbah. Pri njih se lahko naročite tudi na brezplačno energetsko svetovanje.